Maldivi so danes po večletnih prepirih o njihovi ureditvi področja človekovih pravic izstopili iz Britanske skupnosti narodov. Ti so se začeli po strmoglavljenju prvega demokratičnega predsednika države pred štirimi leti, obtoženega terorizma. Maldivi so skupnost obtožili vtikanja v njihove notranje zadeve. Zunanje ministrstvo v Maleju je v izjavi ob izstopu navedlo, da je skupnost Maldive obravnavala “krivično in nepošteno”. “Odločitev je bila težka, a neizogibna,” je poudarilo. “Britanska skupnost narodov je poskušala aktivno sodelovati v notranji politiki Maldivov, kar je v nasprotju z načeli ustanovne listine Združenih narodov in Britanske skupnosti narodov. Sekretariat skupnosti je očitno prepričan, da so Maldivi lahek predmet, ki ga je mogoče zlorabiti, še posebej v imenu promocije demokracije, za povečanje pomembnosti organizacije in njenega vpliva v mednarodni politiki,” je navedlo ministrstvo. Britanska skupnost narodov oz. Commonwealth je skupnost 53 samostojnih držav, ki so bile v preteklosti večinoma del ozemlja Velike Britanije. Članstvo v njej je prostovoljno. Skupnost je Maldivom poslala opozorilo leta 2012, ko je tedanji predsednik Mohamed Našid odstopil in dejal, da so ga k temu prisilili z državnim udarom. Vse od tedaj je državo opozarjala na po njenih besedah hude kršitve človekovih pravic in “kontroverznega” sodstva. Država, sicer znana po čudovitih otokih, ki privabljajo številne turiste, je vse od predsednikovega odstopa ujeta v politične nemire. Redno potekajo protivladni protesti. Vsi vidnejši opozicijski voditelji so sicer v izgnanstvu ali v zaporu. Zaprt je bil tudi Našid, ki je prestajal 13-letno kazen. Letos je dobil azil v Veliki Britaniji, potem ko so ga začasno odpustili iz zapora, da je lahko odpotoval v London na zdravljenje. Skupnost narodov je nazadnje zapustila Gambija, ki se je za ta korak odločila oktobra 2013.Svet
