Prenovo Lenta, Koroške ceste, dokočanje obnove Vojašnjiškega trga so nekateri od projektov, s katerimi se bo mariborska občina potegovala na razpisih, da bi porabila 17,8 milijona evrov, kolikor pripade Mariboru v okviru evropskega mehanizma CTN. Med njimi ni gradnje nove osrednje enote Mariborske knjižnice in prenove Rotovškega trga. Sedanje prostore knjižnice bi vključili le toliko, da bi jih energetsko sanirali, a še to, kaže, takrat, ko knjižnice ne bo več v teh prostorih. Mariborski župan namreč ostaja pri svojem stališču, da se za knjižnico najdejo drugi prostori. In sicer v dogovoru z državo. Ta naj bi – potem ko se je tudi v resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 zavezala pomoči lokalnim ravnem – občini brezplačno odstopila nedokončani objekt Centrum, ki je po stečaju MTB-ja pristal pod okriljem tako imenovane slabe banke, davkoplačevalci pa so stavbo, tako Andrej Fištravec, že izplačali. S takšno rešitvijo bi projekt nove knjižnice po županovih besedah pocenili z več kot 20 na štiri ali pet milijonov evrov. Župan Maribora se zaveda, da bodo vsaj svetniki SMC vztrajali pri svojem predlogu, da se v sklop Trajnostne strategije urbane strategije (Tus), ki je podlaga za črpanje denarja, vključi tudi gradnja osrednje enote Mariborske knjižnice s prenovo Rotovškega trga. Sam temu za zdaj ni naklonjen, meni, da mesto veliko več pridobi z uresničitvijo drugih projektov. Zato pričakuje podporo stranke SMC v smislu, da kot največja koalicijska stranka na državni ravni, pri tem sodeluje, pomaga. Toda Andrej Špenga, vodja odbora SMC Maribor, izpostavlja, da je treba ločiti med objekti države in tistimi, ki so bili zaradi slabih kreditov preneseni na DUTB: “Treba je poudariti, da vlada neposrednega vpliva na vodstvo DUTB nima, ti so v domeni SDH.” Sicer pa verjame, da bo župan upošteval predlog, da se že na že današnjo, 19. redno sejo mestnega sveta, uvrsti Tus in opravi razprava o tem, da se tudi knjižnico vključi. “Menim, da ne glede na projekte, ki jih
