Več kot ducat trgov uvršča Maribor med mesta z največ trgi. A njihovega potenciala, ki ga ima mesto s svojo bogato zgodovino, se ne zaveda in ga ne izkorišča. Na to kaže že dejstvo, da posegi v prostor temeljijo na veljavnem dolgoročnem planu za obdobje 1986-2000. Piše pa se leto 2017. Pozablja se na ljudi Na občini ni zaposlenih strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s prostorom. Trgi brez ustreznih vsebin na obodu, čeprav so lahko lepi, urejeni in obnovljeni, so le prazen prehodni prostor. Arhitekt Miha Milič povzema razmišljanje Jana Gehla , na tem področju priznanega strokovnjaka, da je trg dobro zasnovan šele takrat, ko se ljudje na njem zadržujejo dalj časa, kot so sprva načrtovali. "Ob tem se je treba zavedati, da se ljudje v mestni prostor ne podajajo zaradi njegovih trgov in stavb, ampak zaradi drugih ljudi. Predvideni posegi v prostor bi zato morali biti načrtovani po merilu človeka, danes pa se to velikokrat pozablja," pojasnjuje Milič. Ogrlica, flike in improvizacije Robert Gostinčar, krajinski arhitekt: "Trgi tako ali drugače vedno služijo meščanom ali mestu. Načrtovalci ugotavljamo, v kakšni meri trgi izkoriščajo potenciale z vidika bivalnih kvalitet, ekonomije (tržnica), turistične ponudbe, (ne)predvidljivih dogodkov. V Mariboru je razkorak velik, kar se odraža v projektnih nalogah in investicijskih programih. Nedavno smo res zgradili Trg Leona Štuklja s svojimi kvalitetami in hibami, a drugi mestni in primestni trgi niso doživeli ustrezne regeneracije. Priložnost smo zamudili ob sistemskem poizkusu prenove Slomškovega trga, kjer so bile v javnosti polemike ob rešitvi arhitekta Borisa Podrecce zaradi predvidene odstranitve dreves. Ključna sprememba je bil vendarle umik prometa, kar bi spremenilo utrip na trgu in odprle bi se možnosti tehnično zahtevnejših rešitev na javnih odprtih površinah v mestu. Namesto tega je delna izvedba obnove v veliki meri določila, da celovit način urejanja odprtega prostora nikoli ni bil preveden v dobro prakso. Izostanek sis