Mati Tereza, leta 1910 rojena kot Agnes Gonxa Bojaxhio albanskim staršem v Makedoniji, se je pri 18 letih pridružila irskemu redovniškemu redu Loreto, ki jo je poslal za učiteljico v indijsko mesto Darjeelin. Leta 1949 je v tedanji Kalkuti, danes Kolkati, odprla prvo šolo za revne, leta 1950 pa je ustanovila red Misijonark ljubezni.
Leta 1979 je za pomoč najrevnejšim prejela Nobelovo nagrado za mir. Ena najprepoznavnejših osebnosti 20. stoletja je umrla leta 1997 v Kalkuti, stara 87 let.
“Kanonizacija matere Tereze nas nagovarja, da nanjo gledamo kot na krščansko junakinjo, zgled za krščansko življenje,” je marca poudaril kanadski duhovnik Brian Kolodiejchiuk, ki si je prizadeval, da bi jo razglasili za svetnico.
Postopek razglasitve matere Tereze za svetnico je eden hitrejših v novejši zgodovini Cerkve. Tedanji papež Janez Pavel II., ki je izredno cenil mater Terezo in njeno delo, je že konec leta 1998 razveljavil zakon, po katerem se lahko proces za beatifikacijo, ki je predpogoj za kanonizacijo, začne šele pet let po smrti. Postopek za razglasitev matere Tereze za blaženo se je uradno začel julija 1999, beatificirana je bila leta 2003.
Podlaga za beatifikacijo je bila čudežna ozdravitev indijskega dekleta, ki je imelo tumor na črevesju. Ozdravitve mlade Indijke, ko so ji na trebuh dali sliko Matere Tereze, medicina ni mogla pojasniti.
Pogoje za razglasitev matere Tereze za svetnico je papež Frančišek potrdil decembra lani, ko ji je priznal še drugi čudež. To je postala nepojasnjena ozdravitev nekega Brazilca, ki je imel več neozdravljivih možganskih tumorjev. Njegova družina je za pomoč zaprosila mater Terezo, nakar si je moški opomogel, zdravniki pa niso mogli pojasniti, kako je do tega prišlo.
Razglasitev matere Tereze za svetnico bo eden od vrhuncev jubilejnega leta usmiljenja, ki se bo izteklo 20. novembra.
Papež bo v nedeljo na Trgu svetega Petra vodil mašo, med katero ga bodo v latinščini trikrat pozvali, naj mater Terezo doda med svetnike. Natančno število svetnikov ni znano, jih je pa več tisoč. Ko bo papež v latinščini odgovoril na vse tri pozive, bo mati Tereza tudi uradno postala svetnica.
Kanonizacije se bo po napovedih udeležilo tudi več tujih državnikov, med njimi indijski zunanji minister Sushma Swaraj in drugi predstavniki te države, ki jo je mati Tereza vzela za svojo. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA na razglasitvi matere Tereze za svetnico pričakujejo 13 predsednikov držav in vlad.
Na kanonizaciji “svetnice revnih” pričakujejo več sto tisoč vernikov. Iz Slovenije se je bo po navedbah Slovenske škofovske konference udeležil duhovnik Tone Česen s skupino 15 vernikov. Pričakovati je tudi druge romarje iz Slovenije.
V Vatikanu in Rimu bodo ob kanonizaciji matere Tereze veljali močno poostreni varnostni ukrepi. Poleg 2000 vojakov, ki za varnost skrbijo ob jubilejnem letu usmiljenja, bo po navedbah italijanske policije ob kanonizaciji mobiliziranih še dodatnih tisoč vojakov.
Zračni prostor nad Rimom bo v času kanonizacije zaprt, območje Vatikana bodo nadzirali pripadniki protiterorističnih enot in specialci, na širše območje trga pa bo moč priti šele po pregledu z detektorjem kovin.
Tudi v italijanski prestolnici bodo ob tej priložnosti poostrili varnostne ukrepe, in sicer predvsem v okolici bazilik, kulturnih spomenikov, letališč, železniških postaj in postaj podzemne železnice.
Ob robu razglasitve matere Tereze za svetnico se bo v Vatikanu in Rimu zvrstilo več dogodkov. Nocoj bo bedenje v čast materi Terezi, v soboto avdienca na Trgu sv. Petra v Vatikanu, kasneje pa bo čaščenje njenih relikvij v eni od bazilik v Rimu. Številne slovesnosti in svete maše v čast materi Terezi so predvidene tudi v ponedeljek, na obletnico njene smrti in god sv. Tereze.
7. in 8. septembra si bodo verniki lahko ogledali sobo v samostanu, ki jo je mati Tereza uporabljala med obiski v Rimu.
Čeprav jo katoliška cerkev postavlja za vzor drugim vernikom, so številni kritični do njenega dela. Med drugim ji očitajo, da je najranljivejšim vsilila krščansko vero ter z vztrajnim zavračanjem splava in kontracepcije še povečala trpljenje najrevnejših. Zdravniki, ki so obiskali njene ustanove, pa so poročali o pomanjkanju higiene ter tem, da bolnim niso dajali protibolečinskih sredstev za lajšanje trpljenja.
Številni analitiki opozarjajo, da njen red ni prispeval k odstranjevanju vzrokov revščine ter da svojih ustanov ni posodabljala. Po mnenju nekaterih je sporno tudi, da je za svoje delovanje sprejemala donacije diktatorjev.
