Kot je pojasnila Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje, ki že vrsto let opozarja, da se stanje Blejskega jezera slabša, letošnji februar močno odstopa od povprečja. Izmerjene koncentracije fosforja kažejo na takšne rezultate kot pred 30 leti, ko so se na Bledu šele lotili urejanja kanalizacije.

Zaradi skokovitega povečanja fosforja in hranil se je na jezeru močno razbohotilo cvetenje cianobakterij, ki so gladino jezera obarvale rdeče. To pa je indikator onesnaženja in naraščajočih vrednosti hranil v jezeru, je opozorila Remec Rekarjeva in dodala, da mora to biti alarm za Blejsko jezero. Glede na sedanje razmere sta možna tudi cvetenje med poletno kopalno sezono in vpliv na turizem.

Meritve o vsebnosti fosforja kažejo, da je glavni vir onesnaženja v bližini regatnega centra, kjer so februarja zabeležili 15-krat višje koncentracije fosforja od povprečnih. Prav tam so februarja stekla intenzivna gradbena dela za ureditev kanalizacije, hkrati se na priklop na kanalizacijo pripravlja tudi ribogojnica.

Remec Rekarjeva težko reče, katera gradbena dela oziroma kdo je ključni povzročitelj onesnaženja. Prepričana pa je, da bi onesnaženje lahko zmanjšali, če bi potok Mišca pred začetkom del preusmerili v potok Rečica. Zdaj pa blatna voda teče v jezero in vanj spira vso zemljino. Prav tako so ob delih za priklop na kanalizacijo morda v jezero stekla tudi hranila iz ribogojnice.

Direktor blejske občinske uprave Robert Klinar verjame, da je alarm Remec Rekarjeve upravičen. Vendar pa, kot je poudaril, gradnja kanalizacije poteka tudi zato, da bi s tem na dolgi rok razbremenili jezero. Klinar verjame, da bodo po zaključku gradnje tega še zadnjega dela kanalizacije ob jezeru, vrednosti vsebnosti fosforja močno padle.

Gradnja bo končana najpozneje do poletja, že aprila pa bi lahko zaključili z grobim asfaltom, čemur bodo sledila le še fina dela in priključevanje posameznih hiš na omrežje. Potem bodo vsi objekti okoli Blejskega jezera priključeni na kanalizacijo, ostalo bo le nekaj izjem, kjer pa bodo potrebne gradnje malih čistilnih naprav.

Stanje Blejskega jezera bo tudi prva tema novoustanovljenega posvetovalnega telesa blejskega župana Janeza Fajfarja za okoljevarstvo. Sestanek na to temo bo potekal danes popoldan, na njem pa bodo razpravljali o možnih rešitvah za izboljšanje stanja jezera tudi na daljši rok. Bled namreč ni uspel uresničiti pred 11 leti v strategiji postavljene postavke za izboljšanja stanja jezera. Ta bo tako tudi ena ključnih prioritet nove strategije od leta 2021 do 2030.

Kot je spomnil Klinar, je občina za izboljšanje kakovosti jezera v minulih letih storila veliko, zlasti kar se tiče ureditve komunalnega sistema. Veliko pa bi morala narediti tudi država, ki je upravljavec jezera, je prepričan Klinar, ki je posebej opozoril na potrebno prometno infrastrukturo na čelu z blejsko južno obvoznico. Na nacionalno zakonodajo pa so vezana tudi vprašanja morebitne omejitve ribolova in gnojenja zalednih kmetijskih zemljišč.

“V zadnjih dveh mesecih se občina še posebej bori s čiščenjem alg,” je izpostavil Klinar in dodal, da razmišljajo tudi o nakupu specialnega plovila, ki bi jim bilo pri tem v pomoč, čeprav je dejansko država tista, ki upravlja z jezerom. “Dejansko pa je občina tista, ki je deležna kritik. Seveda mora odreagirati, a se glede ukrepov mora uskladiti tudi z državo, da ukrepe izpeljemo skupaj,” je sklenil.