Vlada še naprej načrtuje, da se bo proračunski primanjkljaj v letu 2018 znižal na 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je o danes obravnavanem dokumentu povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

Odbor za finance in tudi druga delovna telesa državnega zbora so se s predlogom proračuna za leto 2018 seznanili že v oktobru, zatem pa je vlada na osnovi povedanega v razpravah pripravila dopolnjen predlog.

Ukrepi niso usklajeni

V državni proračun naj bi se leta 2018 steklo 9,3 milijarde evrov, odhodki pa so še vedno načrtovani v višini 9,6 milijarde evrov. Tako naj bi presežek odhodkov nad prihodki čez dve leti znašal 305 milijonov evrov oz. 0,7 odstotka BDP, je povedala Vraničar Ermanova.

Da ukrepi na področju stroškov dela v javnem sektorju za leto 2017 še niso usklajeni, se Janiju Möderndorferju (SMC) ne zdi težava. “Minister se gre nazaj pogajat s sindikati in ne vidim nobenega razloga, da se ta zadeva ne bi rešila,” je dejal. Dodal je še, da je proračun vezan na vsak zakon, ki ga sprejema DZ, po tej logiki ga torej sploh ne bi mogli nikoli sprejeti.

Vlada naj odpravi posledice krize

Luka Mesec (ZL) je predlog proračuna za leto 2018 ocenil kot nepravičnega na strani prihodkov in nesolidarnega na strani odhodkov. Pri odhodkih se še vedno varčuje na račun socialno ogroženih, na strani prihodkov pa se “znižujejo davki, ki bistveno bolj bremenijo denarnico upokojenca s 500 evrov pokojnine kot pa menedžerja s 5000 evrov plače”, je dejal.

Zdaj ko imamo gospodarsko rast, bi morala vlada po Meščevem mnenju najprej skrbeti za odpravo posledic krize. Namesto, da se daje davčne odpustke najbolje plačanim, je treba poskrbeti za življenjski standard tistih, ki imajo najmanj, je zahteval. Dodatnih sto milijonov evrov prihodkov v proračun bi denimo lahko zagotovili z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb na evropsko povprečje, kot so predlagali v ZL.

”Vlada je za nadzor meje v pol leta porabila 3 milijone evrov. Aretirali so vsega skupaj 5 tujcev. S tem denarjem bi lahko v tem času zagotovili povprečno plačo 400 ljudem” je nepravično uporabo proračunskih sredstev komentiral Mesec.

A Vraničar Ermanova je spomnila, da lahko višje odhodke prinese zgolj višja gospodarska rast, ne pa nominalno zviševanje davčnih stopenj. Predlog proračuna je po njenih besedah pripravljen premišljeno in ob upoštevanju ključnih ciljev in prednostnih področij, predstavlja pa kompromis med najrazličnejšimi potrebami in trenutnimi zmožnostmi.

K predlogu proračuna za leto 2018 so poslanske skupine opozicije vložile 26 dopolnil, od katerih odbor za finance kot matično delovno telo ni podprl nobenega. Svojih dopolnil ni pripravil.