Vendar pa njeno slikarstvo ne odraža le njenega življenja. Njena umetnost je spojena tudi z zgodovino in duhom tedanjega sveta, v njej se odražajo družbene in kulturne spremembe, ki so vodile k mehiški revoluciji.

Ravno ta revolucionarni duh je umetnico napeljal k temu, da se je obrnila k preteklosti in tradiciji svoje države. To je imela za kodo identitete. Njeno umetnost zaznamuje zlitje njenega lastnega izraza, jezika, domišljije, barv in simbolov mehiške popularne kulture.

Nesreča z avtobusom v mladosti je umetnico za daljša obdobja priklenila na posteljo, takrat je začela tudi slikati. Med letoma 1950 in 1951 je prestala več operacij.

Slikala je predvsem avtoportrete in nekoč o tem dejala: “Sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.”

Ustvarila je vsaj 140 slik ter številne risbe in študije. Njene slike, 55 med njimi je avtoportretov, pogosto vsebujejo simbolne upodobitve telesnih in duševnih ran. Kot je dejala, nikoli ni slikala sanj, slikala je svojo resničnost.

Umetničino življenje je na filmsko platno v filmu Frida (2003) prenesla režiserka Julie Taymor. V vlogi Fride Kahlo je nastopila Salma Hayek, v vlogi Rivere Alfred Molina.