Minilo je 20 let od smrti koroškega umetnika Jožeta Tisnikarja

Minilo je 20 let od smrti koroškega umetnika Jožeta Tisnikarja

Pred 20 leti je na današnji dan preminil koroški likovni ustvarjalec Jože Tisnikar, ki je kot umetnik samouk ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik. Bil je slikar minljivosti in pričevalec poslednjih trenutkov človeškega bivanja. Letos mineva tudi 90 let od Tisnikarjevega rojstva. Obeh obletnic so se zlasti na Koroškem spomnili z več dogodki.

Tisnikar je umrl kot pešec v prometni nesreči, v času, ko se je v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu zaključevala velika retrospektivna razstava njegovih del. Po smrti je tedanja direktorica galerije Milena Zlatar zasnovala zbirko Hommage Tisnikarju, ki poleg Tisnikarjevih vključuje dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so bodisi neposredno nastala kot poklon slikarju ali pa so se v zbirko uvrstila kot poetičen dialog s Tisnikarjem. Ta razstava od minulega tedna gostuje v Pilonovi galeriji v Ajdovščini.

Igra teme in svetlobe

Tisnikarjev avtoportret iz leta 1984, sliko hrani zasebni sklad na Dunaju

Osrednje mesto v Tisnikarjevi ustvarjalnosti je imela smrt z značilno podobo, ujeto v “tisnikarjevsko” zeleno kopreno. Okoliščini, ki sta zaznamovali njegovo samoniklo umetniško pot, sta bili predvsem revščina v otroštvu in delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi slovenjgraške bolnišnice.

V Mislinji rojenemu umetniku je bil prosektura bolnišnice v Slovenj Gradcu, kjer je delal do leta 1983, hkrati atelje. V tehniki oljne tempere je slikal motive iz prosekture z značilnim simbolnim sporočilom, bolnišnične motive z grotesknimi karnevali, motive alkoholnih delirijev, tesnobne prizore iz gostiln, simbolične procesije, živali, med katerimi ob netopirjih, miših, podganah, konjih, mačkah, čričkih, izstopa simbolni vran oz. krokar. Značilna je ekspresivna deformiranost predstavljenih predmetov in figur, v navezi z motivi iz prosekture se je izoblikovala specifična zelena barva.

Po letu 1983 je postala Tisnikarjeva motivika lahkotnejša, smrtno grozo je omilil v meditativnost. Zasnoval je tudi lutke Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico (1986), scenografijo za dramo Singer v Shakespearovem gledališču v Londonu (1989) in izdelal sitotiske v bibliofilski izdaji pesmi Daneta Zajca Krokar (1997). Leta 1970 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo.

Konec junija so v počastitev obeh umetnikovih obletnic v KGLU, kjer hranijo okoli 60 umetnikov del, odprli razstavo Smrt ni konec. Razstava je naletela na dober odziv, zato so jo podaljšali do sredine oktobra. V galeriji Kavka v obnovljeni Tisnikarjevi rojstni hiši v Mislinji pa so mesec prej odprli razstavo Tisnikarjevih portretov, ki so jih prispevali številni umetniki, družina in prijatelji.

Na predvečer 20. obletnice smrti so se umetnika spomnili tudi v domači Mislinji, kjer so v preddverju pošte odprli filatelistično razstavo. Danes bo na tej pošti v uporabi tudi priložnostni poštni žig, poklon umetniku pa dopolnjuje še izdani filatelistični sklop.

Scroll to top
Skip to content