Skorajda praznično je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc danes predstavljala predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Najprej koalicijskim partnerjem, potem še javnosti. “Po 24 letih smo dobili predlog zakona, ki je sodoben in zagotavlja dolgoročno stabilno financiranje. Vrh koalicije je podprl ključne rešitve, te so bile pripravljene v skladu s koalicijsko pogodbo in strateškimi cilji do leta 2025,” je hitela razlagati. Poudarila je, da poleg novega zakona že od začetka mandata v okviru zdravstvene reforme pripravlja še številne druge ukrepe. Nič več dolgotrajnih bolniških dopustov In kaj prinaša ključni zakon zdravstvene reforme? “Košarica pravic se ne zmanjšuje,” je obljubila zdravstvena ministrica. To pomeni, da bodo zavarovanci tudi po novem upravičeni do enakih zdravstvenih storitev kot doslej, te bodo le bolj pregledno in natančno zapisane v zakonu namesto v pravilniku. S predlogom novega zakona pa še zasledujejo cilj, da v obvezno zavarovanje vključijo vse ljudi v državi in zagotovijo obvezno zavarovanje za vse otroke, je med drugim razložila Kolar Celarčeva. Največji spremembi zakona – te bodo zavarovanci tudi najbolj občutili – pa se nanašata na ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in na urejanje bolniških nadomestil. “Smo edina država, kjer imamo bolniško nadomestilo neomejeno, zato so nekateri bolniško odsotni tudi več let,” je ministrica napovedala, da bo skrajšala trajanje teh odsotnosti. Po letu dni neprekinjene bolniške je smiselno, da se ugotovi, ali je oseba bolna, je dejala. Če je, mora preiti v drug status, da se oseba upokoji ali pa se jo usposobi in “reaktivira”. “Če je zaposleni z dela odsoten več kot dvanajst mesecev, ne gre za začasno zadržanost od dela, saj se povrnitev delovne nezmožnosti ne more omejevati v nedogled,” utemeljujejo na ministrstvu, zakaj so predlagali tak ukrep. Poleg enega leta neprekinjene odsotnosti bi podobno obravnavali tiste, ki bi bili v dveh letih z dela s prekinitvami
