Arheološke raziskave na omenjenem območju so se začele konec leta 2016, najprej z nedestruktivnimi metodami, sledile so geotehnične raziskave. Izkopavanja sama so se pričela v juliju in bodo trajala predvidoma do konca oktobra. Obsegajo površino dobrih 5700 kvadratnih metrov, so za STA zapisale Mija Topličanec in Maja Bricelj iz ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Petra Vojakovič iz podjetja Arhej, ki izvaja izkopavanja na Igu.

Objekt novogradnje se po njihovih besedah nahaja znotraj zavarovanih območij, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine. V neposredni bližini se nahajajo razvaline cerkve sv. Jurija, poleg tega je z območja Iga znanih več posamičnih najdišč.

Na Pungrtu se arheološke raziskave doslej niso izvajale, saj je bila lokacija zaradi vojaške namembnosti gradu, kasneje pa zaporov, nedostopna. Vseskozi pa se je domnevalo, da na njem leži prazgodovinsko gradišče. Poleg tega so bile znane rimske spolje, vzidane v grad, ki so bile prenesene iz rimskega grobišča Marof, ob vznožju Pungrta.

Pričakovanja arheologov so se po zagotovilih arheologinj več kot uresničila, saj so že do sedaj odkrili zanimive nove podatke o poselitvi griča v pozni prazgodovini, tj. v času mlajše železne dobe in tudi pozneje v rimskem času – od 1. stoletja pr.n.št. do 2. stoletja n.št.

Na severozahodnem delu gradišča, kjer trenutno potekajo izkopavanja, je bil teren preoblikovan v manjše terase, znotraj katerih so ohranjene sledi različnih objektov. Odkrit pa je bil tudi kamnito-zemljen nasip, ki bi lahko služil kot dodatna zaščita zgornjega dela gradišča. Pričakujejo še starejše najdbe iz obdobja starejše železne dobe, do katerih sedaj z izkopavanji še niso prišli.

Med najdbami je veliko odlomkov lončenine, pa tudi kosov ožgane gline oz. hišnega ometa, ki predstavljajo ostanek nekdaj z glino ometanih sten objektov. Zanimive so tudi najdbe staroselcev, ki delno prevzemajo nošo Rimljanov, kot so bronaste fibule in novci. Najdbe keramičnih vretenc in uteži za statve nakazujejo tkalsko in predilsko obrt, svinčen surovec, bronasti polizdelki, ostanki železove žlindre in druga orodja pa kažejo na livarsko/kovaški značaj objektov na tem delu gradišča.

Kot so še zapisale, se poselitvena slika južnega obrobja Ljubljanskega barja na območju Iga, tako v dolini kot na gradišču Pungart, z arheološkimi raziskavami v zadnjih letih postopoma razjasnjuje. V dolini vzhodno od Pungrta so bili najdeni ostanki bronastodobne poselitve, različne faze železnodobne poselitve pa raziskujejo sedaj na gradišču. Še največ ostalin in drobnih najdb je izpričanih iz rimskega obdobja, medtem ko točna lokacija rimskodobne naselbine še ni znana.

Najzgodnejši zgodovinski viri pa se nanašajo na samo vas in grad Ig, ki leži na griču Pungrt in je bil od 11. stoletja do leta 1261 v lasti plemiške družine Spanheimov. Nato so na njem gospodovali še Engelhausi in Auspergi, ki so med pomladjo narodov spomladi 1848 doživeli upor ižanskih kmetov, ki so grad oplenili in zažgali.

Najdbe na območju arheoloških izkopavanj dokumentirajo ter strokovno odstranijo. Odkritja bodo predstavili pozneje predvidoma v gradu, morda deloma tudi v novozgrajenem objektu, postavljene bodo informativne table ob poteh po Pungrtu.