>Preberite cel prispevek TUKAJ<

Učna ura diktatorja Mirkota

Včeraj sta se v naši največji in univerzitetni bolnišnici zgodila dva pomenljiva dogodka, katerih posledice bodo trajne. Najprej so slovesno odprli internistični oddelek nove urgence (IPP). Selitev je opravljena tik pred zdajci, v strašni naglici, oprema zato sploh še ni v celoti inštalirana in preizkušena. Zakaj se je tako hudo mudilo, lahko ugibamo. Bržkone je prišla direktiva, da je selitev v objekt, ki so ga gradili celo desetletje – vmes je propadla takorekoč celotna slovenska gradbena industrija z Vegradom in SCT-jem na čelu -, urgentna in da je vse drugo nepomembno. Bolj je namreč pomembno, da se ministrica Milojka lahko v družbi izbranih kadrov nastavlja kameram in fotoaparatom. In včeraj jih res ni manjkalo.

Lani je na otroški pediatriji znova umrl deček, odgovornost bi moral vsaj objektivno prevzeti ravno njen strokovni direktor, torej Kenda. Ker se je temu izmikal, sta Kopač in Pfeiferjeva potegnila edino pravo potezo in ga razrešila s funkcije. Toda neuspešno.

Kot nista manjkala niti nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec in Janez Zemljarič, zloglasni “capo” paradržavnega lobističnega omrežja, ki je še do pred kratkim redno hodil k direktorjem Kliničnega centra in jim razlagal “ideje v zvezi z bolniki”. Kot nekdanji šef Službe državne varnosti in prvi direktor Kliničnega centra je bil Zemljarič včeraj resnična atrakcija na otvoritvi nove IPP. Sploh za tiste, ki mislijo, da smo se policijske države znebili leta 1990. Si predstavljate, da bi v Berlinu na otvoritev nove bolnice prišel nekdanji direktor vzhodnonemške tajne policije Stasi?

Včeraj pa so v taistem UKC poskrbeli za še en spektakularni dogodek. Sestal se je Svet UKC, kjer je Cerarjeva vlada pred tem poskrbela za zamenjavo vseh šestih svojih predstavnikov (s čemer je dobila večino in tako lahko naposled zamenjala njegovega predsednika Tomaža Glažarja ter na njegovo mesto imenovala ljubljanskega odvetnika Jožeta Golobiča. Beri dalje…