Po novinarski konferenci je moral ta stavek bolje razložiti slovenskim novinarjem, saj je pred in med prvenstvom večkrat dejal, da je to zanj zadnja reprezentančna akcija. “Brez veze, da zdaj rečem nekaj, kar bom kasneje obžaloval. Prespati moram vse skupaj, počakati na konec prvenstva, se nato odpočiti in umiriti, pa bomo potem videli, kako naprej. Zagotovo bo imela pri tem besedo tudi moja družina.”

“To je vrhunec moje kariere. Bil sem eden tistih, ki so pred prvenstvom napovedali medaljo in sanje so se mi uresničile. Moram vse skupaj še malo prespati, mislim, da se bomo šele jutri zavedali, kaj smo dosegli. Tudi ko smo po tekmi prišli v slačilnico, smo se kar gledali in se sploh nismo znali veseliti. To so res sanje vsakega športnika. Celo življenje treniraš po dvakrat na dan, si zvijaš gležnje, kolena, imaš modrice po celem telesu, na koncu pa doživiš tisto, kar si želel celo kariero,” je dodal Dragić.

“Ponosen sem, da sem kapetan teh fantov. Vsi delamo sto na uro za skupni cilj. Fante bodrim od prvega dne dalje in tudi pred polfinalom sem imel govor. Povedal sem jim, da moramo uživati v igri, saj smo si to zaslužili. Moramo se smejati tudi, ko nam ne gre dobro, saj sta smeh in veselje nalezljiva in ko ostali fantje vidijo, da se midva z Luko smejeva in veseliva, so tudi oni bolj sproščeni. Prav ta sproščenost je po mojem ključ do uspeha. Pred prihodom Kokoškova smo bili vsi napeti, nervozni, zdaj pa si v prostem času svoj gospodar, ko prideš na igrišče, pa opravljaš naloge profesionalnega igralca košarke,” meni zvezdnik Miami Heat.

“Pred nami je še finale. Gremo po zlato medaljo. Lotiti se ga moramo kot vse tekme do sedaj, ne bo dovolj, da se samo pojavimo na igrišču. Američani pravijo, ‘bring your game, not your name’.” V prenesenem prevodu: Tekmo moramo dobiti s svojo igro, ne z imeni.

Goran Dragić je s povprečjem 21 točk, 5,4 podajami in 4,1 prvi kandidat za naziv najkoristnejšega igralca prvenstva (MVP).