Seveda je popolnoma legitimna pravica Iva Boscarola, da je tak. Problem namreč ni on, problem je, da ga v resne oddaje vabijo kot relevantnega sogovornika o temah, o katerih govori na pamet in počez.

Kje bi mu bilo bolje kot v Sloveniji?

Ni sicer jasno, kam bi Boscarol odselil svoje podjetje. V večini držav OECD so kapitalski dobički vključeni v dohodnino, v Italiji, Danski, Franciji, ZDA, Švedski, Nemčiji, Finski pa je ta davek veliko višji in strožji od slovenskega davka na dohodek.

A saj verjetno Boscarol kar nekaj govori. Dobro mu gre v tej državi, zelo mu je naklonjena, pomaga mu. Ali drugače, tokrat grobo rečeno: mi smo tisti, ki smo dali Boscarolu nepovratna sredstva. Mi, ki na vse svoje dohodke plačujemo v povprečju 34-odstotne davke. Samo nepovratnih sredstev smo mu dali štiri milijone evrov. Mi plačujemo višje davke tudi zato, da država pomaga podjetjem Iva Boscarola.

Solidarnost je ta beseda. In da, seveda smo solidarni tudi s podjetniki. Če nekateri, na primer Boscarol, tega ne razumejo, bomo tudi to preživeli. Zaradi vseh drugih podjetnikov, ki v nasprotju z njim razumejo, da je to, da imajo vsi otroci v državi enak dostop do zdravnika, znanja, morda tudi do socialne pomoči in nekoč podjetniških spodbud, več vredno od malo več denarja na računu, piše Repovž.