26. november 2017 – TaTrenutek /
Celo v Srbiji, kjer javnost sicer večinoma negoduje zaradi neproporcionalno velikega števila s strani ICTY obsojenih visokih častnikov in politikov, so obsodbo vodilni politiki sprejeli kot »pričakovano«.
>Kako je Haaško sodišče ‘med vrsticami’ oprostilo Miloševića
Kljub temu pa so se znova razvnele razprave o tem, kakšne naj bi bile posledice te sodbe. Nekateri komentatorji so zatrdili, da naj bi sodba predstavljala podlago za odpravo Republike srbske kot »genocidne tvorbe« ali pa celo kot dokaz, da je tudi država Srbija, še posebej zaradi politike Slobodana Miloševića, odgovorna za vojno v BiH in zločine, zaradi katerih je bil obsojen Ratko Mladić.
Vendar vse kaže, da te ocene niso utemeljene. Kot namreč opozarja hrvaški Jutarnji list, je bila obsodba generala Ratka Mladića »individualna«, to pa pomeni, da odgovornosti za vojno in konkretne zločinske odločitve nikakor ni mogoče naprtiti narodom v celoti. In ne samo to – kot je opozoril Jutarnji list je haaško sodišče s svojo obsodbo Ratka Mladića zelo »tiho, ne da bi to obesilo na velik zvon, amnestiralo Slobodana Miloševića in Beograd odgovornosti za vojno v BiH. To je, po vsej verjetnosti, največja »skrita novost« omenjene sodbe.
Po oceni sodišča je sicer »Milošević imel neke zveze z Radovanom Karadžićem in Ratkom Mladićem«, toda po oceni sodišča te zveze niso bile dovolj močne, da bi lahko sprejeli slep, da je bil »član združene zločinske organizacije«, v okviru katere so bili storjeni zločini v BiH.
To je še toliko bolj nenavadno zato, ker so bili voditelji Srbije v začetku zaobjeti tudi v obtožnici proti Mladiću. Ratko Mladić je bil obtožen, da je svoje zločinsko dejanje izvršil skupaj z Miloševićem in njegovimi sodelavci. Vendar pa so sodniki iz sodbe »vrgli ven omenjanje Slobodana Miloševića, voditelja Srbije in Jugoslavije,« kot ugotavlja tudi Jutarnji list.
V sami sodbi se navaja, da sodniki niso našli dokazov, da naj bi bil Slobodan Milošević ali kdorkoli od njegovih kolegov iz vojaškega ali političnega vodstva sodelavec v združeni zločinski organizaciji od leta 1991 do konca leta 1995, ki je nastala s ciljem pregona Hrvatov in Bošnjakov (tedanjih Muslimanov) iz velikih delov BiH, zaradi ustvarjanja nacionalno homogene srbske države.
Ta pomemben del 2525 strani dolge sodbe se nahaja v opombi na dnu strani 2090 haaške sodbe v primeru Ratka Mladića. V točki 4238 najprej piše, da senat sodišča ocenjuje, da je več ljudi sodelovalo v združeni zločinski organizaciji, vključno z Radovanom Karadžićem, Momčilom Krajišnikom, Biljano Plavšić, Nikolom Koljevićem, Bogdanom Subotićem, Momčilom Mandićem in Mićom Stanišićem”. Nato pa sodišče v pripombi 15357 na dnu strani dodaja naslednje: »Dokazi, ki jih je dobil sodni senat, niso pokazali, da so Slobodan Milošević, Jovica Stanišić, Franko Simatović, Željko Ražnatović ali Vojislav Šešelj sodelovali pri realizaciji skupnega kriminalnega cilja.« Beri dalje…
