16. december 2017 – TaTrenutek /
>Preberite več o novem evropskem vojaškem paktu<
Če je namreč še vse do danes veljalo, da je NATO kot zavezništvo zahodnih držav Evrope, ZDA in Kanade temeljni kamen obrambe »svobodnega sveta«, se je to obdobje po pol stoletja končalo, kot poroča Business Insider, z oblikovanjem novega evropskega »vojaškega pakta«.
NATO je dobil PESCO: nov pakt, maskiran v “stalno strukturno sodelovanje”
Razlogi za nastanek nove obrambne organizacije so številni, od novih groženj, s katerimi se sooča Evropa, do premikov v ZDA, ki so z izvolitvijo Donalda Trumpa pokazale zelo kritičen odnos do zveze NATO, pa vse do odhoda Velike Britanije iz EU, saj je prav Velika Britanija dolgo časa nasprotovala centralizaciji vojaških sil iz EU in s tem tesnejšemu povezovanju evropskih držav na vojaškem področju.
Uradno sporočilo o dogodku je nekoliko suhoparno in zavito v običajno evropsko birokratsko leporečje. Po oceni evropskih vodilnih politikov novi »pakt«, kot to isto zadevo vidijo svetovni mediji, pravzaprav sploh ni »pakt«, pač pa preprosto zgolj »sklep Sveta o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja.«
Svet je namreč 11. decembra 2017, torej manj kot mesec dni potem, ko je prejel skupno uradno obvestilo držav članic o njihovi nameri o sodelovanju, sprejel sklep o vzpostavitvi skupnega strukturnega sodelovanja. Pri strukturnem sodelovanju je tako udeleženih naslednjih 25 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska. Ministri iz 23 držav članic so nato 13. novembra 2017 podpisali skupno uradno obvestilo o stalnem strukturnem sodelovanju (PESCO) in ga izročili visoki predstavnici in Svetu. Nato sta 7. decembra 2017 uradno obvestilo s svoji odločitvi, da se bosta pridružili strukturnemu sodelovanju, predložili še Irska in Portugalska.
Možnost stalnega strukturnega sodelovanja na področju varnostne in obrambne politike je bila uvedena že z Lizbonsko pogodbo. V okviru te možnosti lahko več držav članic EU tesneje sodeluje na področju varnosti in obrambe. Ta stalni okvir za obrambno sodelovanje bo državam članicam, ki želijo in morejo skupaj razvijati obrambne zmogljivosti, omogočil, da vlagajo v skupne projekte in izboljšajo operativno pripravljenost in prispevek svojih oboroženih sil.
