Vlogo za izdajo soglasja za podaljšanje pomola je Luka Koper vložila oktobra 2015 in jo aprila lani dopolnila z vsemi predvidenimi posegi na območju poloma 1, so v sporočilu za javnost spomnili v koprski družbi. Soglasje bo postalo pravnomočno po 15-dnevnem pritožbenem roku.

Predsednik uprave Luke Dragomir Matić je ob tem pojasnil, da so soglasje nestrpno pričakovali, “saj brez podaljšanja prvega pomola in povečanja kapacitet za pretovor kontejnerjev ne bomo kos naraščanju števila zabojnikov, ki jih je bilo v lanskem letu že 845.000”.

V izdajo soglasja po njegovih besedah v Kopru niso dvomili, saj je že v odločbi za podaljšanje okoljevarstvenega certifikata EMAS decembra lani Arso zapisal, da Luka Koper izpolnjuje vse zakonsko predpisane normative na področju varstva okolja in ne obremenjuje okolja čezmerno. Poleg tega je družba pred kratkim sprejela tudi okoljsko strategijo do leta 2030, ki opredeljuje konkretne korake na področju energetske učinkoviti, zmanjševanja hrupa in kakovosti zraka, so v Luki še povzeli Matića.

Izdaja okoljevarstvenega soglasja je pomembna tudi z vidika črpanja evropskih sredstev, saj je izgradnja novega veza na podaljšku prvega pomola vezana na pridobitev 20-odstotnega sofinanciranja Evropske unije v okviru projekta Nap4Core, ki skupaj z rekonstrukcijo obstoječe kontejnerske obale in izgradnjo žerjavne proge za RMG dvigala znaša kar 6,1 milijona evrov. Poleg tega so investicije za povečevanje kapacitete kontejnerskega terminala vezane tudi na posojilno pogodbo Evropske investicijske banke v vrednosti 36 milijonov evrov.

Podaljšanje prvega pomola je za Luko Koper najpomembnejša strateška naložba, saj kontejnerski terminal do leta 2020 deležen največjega dela planiranih investicij, kar 235 milijonov evrov, so spomnili v Luki. Kot napovedujejo, bodo s temi naložbami povečali kapaciteto terminala na 1,3 milijona kontejnerskih enot letno, s čimer bo kos trendu rasti števila kontejnerjev in napovedanemu prihodu večjih ladij.