Po ustanovitvi maja 1957 so leto in pol kasneje v Kopru privezali prvo čezoceanko. Sedanje ime je Luka Koper dobila leta 1961. Dve leti kasneje je bila ustanovljena carinska cona. Leta 1967 so zaključili izgradnjo 31 kilometrov dolge železniške proge Koper-Prešnica, kar je omogočilo vključitev Luke v evropski železniški sistem.

Ob okrogli obletnici je te dni v prostorih državnega zbora na ogled tudi razstava Pokrajinskega muzeja Koper o zgodovini koprskega pristanišča z naslovom Od Sv. Andreja do Sv. Katarine.

Koprsko pristanišče v zadnjih letih izkazuje odlične poslovne rezultate. Tako so v Luki Koper lani pretovorili rekordnih 22 milijonov ton tovora, na ravni skupine pa so ustvarili rekordnih 44,38 milijona evrov čistega dobička. Rekordni so bili tudi čisti prihodki od prodaje v višini 200,94 milijona evrov. Pozitivni trendi se nadaljujejo tudi letos, saj je skupina v prvem četrtletju ustvarila 53,3 milijona evrov čistih prihodkov ter 13,9 milijona evrov čistega dobička.

Nadaljnja rast koprskega pristanišča pa bo odvisna tudi od razvoja infrastrukture. Ne glede na načrtovane naložbe znotraj pristanišča bosta pri tem ključnega pomena realizacija drugega železniškega tira med Koprom in Divačo in podaljšanje prvega pomola. V Luki so pri predlaganem vladnem načrtu izgradnje drugega tira kritični do finančne konstrukcije projekta. Medtem pa je agencija za okolje nedavno izdala okoljevarstveno soglasje za podaljšanje prvega pomola za potrebe kontejnerskega terminala za 100 metrov. Na koprski občini so sicer nanj napovedali pritožbo.