Nikakor ni dobro, ker od leta 2016 že drugič prihajamo na Hrvaško, je povedal Oliver Vujović iz Medijske organizacije jugovzhodne Evrope (SEEMO) na torkovi novinarski konferenci v Zagrebu po koncu dvodnevnega obiska na Hrvaškem. Hrvaška je v letu dni padla za enajst mest na indeksu svobode medijev.

Desničarski mediji in sovražni govor

Izpostavil je potrebo po boju proti vse bolj izraženemu sovražnemu govoru v hrvaških medijih, kot tudi netransparentnosti lastništva hrvaških medijev ter dejstvo, da ne obstajajo kolektivne pogodbe za zaposlene v medijih.

Mednarodna novinarska delegacija je posebej zaskrbljena zaradi stanja v javnem medijskem servisu, je povedal Boris Bergant iz Evropske radio-difuzijske unije (EBU). Spomnil je, da so zaskrbljenost izrazili tudi med obiskom leta 2016, ko je bilo na HRT več kot 70 ljudi odstavljenih s položajev ali odpuščenih.

“Še bolj pa skrbi sprememba paradigme, kaj naj sploh javni servis počne. Tako kot na Poljskem in Madžarskem je tudi na Hrvaškem prišlo do erozije same ideje javnega servisa. To nas skrbi, ker se lahko razširi na celotno Evropo,” je povedal Bergant, ki je omenil težave, ki jih ima javni medijski servis tudi v Švici.

Povedal je, da politika na Hrvaškem ni delala na tem, da bi spodbujala idejo javnega servisa kot temelja demokratične družbe, temveč so po vsakih parlamentarnih volitvah spreminjali ljudi, ki so odgovorni za vsebino in poslovanje HRT, so zapisali na spletni strani Hrvaškega novinarskega društva (HND).

Ocenil je, da bo težko popraviti škodo, ki je bila storjena leta 2016 na HRT, ko se je občutno znižala gledanost in kredibilnost javnega servisa. Politika medtem ni storila dovolj, da bi določila status in naloge HRT kot javnega medijskega servisa, je še dejal.

Poudaril je, da se med obiskom niso uspeli pogovarjati z vodstvom HRT, zakaj umikajo določene oddaje iz programov, nove pa uvajajo mimo načrtov, niti o cenzuri in samocenzuri v javnem servisu. Nihče iz uprave HRT ni imel časa, da bi jih prejel na vnaprej dogovorjenih pogovorih.

Kot je dodal, je hrvaška ministrica za kulturo Nina Obuljen Koržinek med pogovori z mednarodno delegacijo novinarjev napovedala nove zakone o HRT in medijih, a je oba zakona medtem po oceni Berganta čas že povozil.

Bolj učinkovito posredovanje hrvaške policije pri napadih na novinarje pa je dobilo pozitivno oceno.

Poleg srečanja z ministrico za kulturo so se o stanju v hrvaških medijih pogovarjali tudi s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović ter predstavniki sveta za elektronske medije in različnih komercialnih in neprofitnih medijev kot tudi z medijskimi strokovnjaki. Med drugimi so se srečali tudi s predstavniki več veleposlaništev na Hrvaškem.

V mednarodni delegaciji so bili tudi predstavniki Evropske novinarske zveze (EFJ), Novinarjev brez meja (RSF), Evropskega centra za svobodo tiska in medijev (ECPMF) in Združenja evropskih novinarjev (AEJ). Napovedali so, da bodo poročilo o stanju medijev na Hrvaškem objavili v naslednjih nekaj tednih.