Briškijeva, ki je bila lani izbrana za odpravo na severni pol, ki spodbuja dialog in razumevanje med ženskami iz zahodnih in arabskih kultur, kot enega ključnih izzivov za ženske v sodobni družbi prepoznava bolj aktivno vključevanje žensk v javne debate.

Raziskave o prisotnosti žensk v medijih, ki jih izvajajo v okviru Metine liste, namreč kažejo, da so kot strokovni sogovorniki ženske manj pogosta izbira, ko gre za komentiranje tako imenovanih težkih tem, na primer gospodarstva, notranje politike in financ. “Ženske so pogostejša izbira, ko gre za mehka vprašanja, kot so sociala, kultura, vreme in podobno,” je naštela.

Na svoji profesionalni poti Briškijeva ni občutila neposredne neenakopravne obravnave. Kot pravi, verjetno tudi zaradi njenega pristopa. “Takoj na začetku dam vedeti, da stvari, s katerimi se ukvarjam, jemljem resno. Vsakršen podoben poskus poskušam zatreti v kali, preden preraste v kaj drugega,” je dejala.

Je pa na svoji poklicni poti, ko je delala kot športna novinarka, imela občutek, da je bilo njeno delo kdaj presojano drugače od dela moških kolegov. Po njenem mnenju tudi zaradi avtomatske in stereotipne predstave, da imajo ženske o športu manj za povedati. Šport je bil vrsto let, in je še vedno, moška domena. “Če moški komentira žensko odbojko, je drugače, kot če ženska komentira moško odbojko ali moški nogomet,” je dajala.

To so stereotipi, ki se jih zavedaš, ko vstopiš v tak poklic, je dejala, in ocenila, da ne gre drugače, kot svoje delo opravljati dobro in delati na tem, da se taki stereotipi razbijejo. Vzorcev namreč ne gre spreminjati na hitro. “Čaka nas še veliko dela,” je sklenila Briškijeva.