V razpravi o svobodnih medijih kot braniku pred dezinformacijami v času vojne je predsednica Pirc Musar poudarila, da dezinformacije niso nekaj, kar se je pojavilo danes, vendar pa se hitreje širijo. S poplavo družbenih omrežij in ljudi, ki ne berejo več klasičnih medijev, se je ta problem zelo okrepil.
Ruska propaganda ni prisotna samo v Ukrajini, ogromno je je v Moldaviji, na območju Zahodnega Balkana, Kitajska in Rusija pa skušata zapolniti prazen prostor tudi v državah globalnega juga, je opozorila.
Komisarka Jourova je poudarila, da se je na poplavo ruske propagande in dezinformacij, ki so del ruskega hibridnega vojskovanja, treba odločno odzvati, pri tem pa izpostavila ključno vlogo neodvisnih medijev.
Prebivalci Rusije verjamejo vsemu, o čemer poročajo ruski mediji, za Ukrajino pa je zelo pomembno, da svet pozna resnico, je dejal ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Taran. V vseh zahodnih državah je treba po njegovem prepričanju sprejeti odločitve in vzpodbuditi politično voljo, da se prepreči obstoj centrov, ki širijo dezinformacije, pri tem pa imajo, kot je dejal, veliko vlogo tudi veleposlaništva in diplomati.
V poplavi dezinformacij jim ljudje zlahka nasedajo, je opozoril Taran. Jurova pa je poudarila pomen ozaveščanja in kampanj, ki bi ljudem omogočile, da sami preverijo dejstva. Želi si, da bi v preverjanje dejstev več vlagale tudi spletne platforme.
Predsednica Pirc Musar je izrazila zadovoljstvo, da je EU vodilna na področju regulacije modernih informacijskih tehnologij, glede družbenih omrežij, kjer se dezinformacije najhitreje širijo, velike upe polaga v akt EU o digitalnih storitvah.
V razpravi so se sogovorniki dotaknili tudi razmer na področju medijev v državah članicah. Akt o svobodi medijev bo medije zaščitil, vendar pa to ni čarobna paličica, mediji morajo tudi sami zvišati standarde glede lastništva in financiranja, je poudarila Jourova.
V odgovoru na vprašanje o razmerah v medijih v Sloveniji, ki je po indeksu svobode medijev padla na 54. mesto, je Jourova izpostavila pomen vloge javnih medijev. Znova je izrazila zadovoljstvo, da se je razrešilo vprašanje financiranja STA, glede položaja na RTV Slovenija pa, da čaka na odločitev ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanja dela zakona o RTV Sloveniji. “Lahko pa povem, da je v vsaki državi vloga javnih medijev izjemno pomembna,” je poudarila.
V razpravi so se med drugim dotaknili tudi javnega pisma skupine slovenskih intelektualcev s prvopodpisanima nekdanjima predsednikoma Milanom Kučanom in Danilom Türkom, ki je pozvalo k ustavitvi vojne.
“Ne poznam enega politika in državnika v EU, ki bi rekel, da ni za mir. Kako do miru priti, pa je vprašanje ne za milijon, ampak za milijardo dolarjev,” je dejala Pirc Musar. Odločitev, kdaj in s katere pozicije se bo začela pogajati, je na Ukrajini, je dodala predsednica, z njo pa se je strinjala tudi Jourova.
“Vsi si želimo miru, ne poznam nikogar, ki bi rekel, da si želi vojno,” je dejala podpredsednica komisije. Če bomo silili Ukrajino, da sprejme mir s popuščanjem agresorju, to ne bo obrodilo sadov, je opozorila.
