Nekomercialni projekt nekdanjega ruskega oligarha, nato Putinovega sibirskega varovanca, danes pa njegovega političnega nasprotnika Mihaila Hodorkovskega, ”Dosje”, je pripravil strategijo, s katero bi si Kremelj, kot pravijo, “povrnil vpliv na notranjo in zunanjo politiko baltskih držav Litve, Latvije in Estonije” in naredil njihovo politiko “bolj sprejemljivo za Rusijo”.
Te tri nekdanje sovjetske republike (spomnimo, Sovjetska zveza jih je priključila na predvečer druge svetovne vojne po sporazumu z nacistično Nemčijo, znanem kot sporazum Molotov-Ribbentrop), so svojo neodvisnost obnovile v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja in sodijo v skupino držav, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino najbolj ostre kritičarke Vladimirja Putina in ruske politike.
Glede na to, da vse tri države mejijo na Rusijo in so članice Nata in EU ter v njih živi velika ruska skupnost, predvsem v Latviji in Estoniji, želi Kremelj to situacijo izkoristiti za krepitev svojega vpliva in zmanjšanje njihove “protiruske” politike.
Dokument z naslovom “Strateški cilji Ruske federacije na estonski, latvijski in litovski smeri” so pripravile ruske obveščevalne službe.
Glavne smeri sprememb naj bi šle skozi vplivanje na “lokalne poslovneže”, krepitev nevladnih organizacij, predvsem tistih, ki se ukvarjajo s podnebnimi problemi, nato preko izrazito pacifističnega, torej antimilitarističnega, negativnega odnosa prebivalcev teh držav do Nata in EU, ki bi ga morali okrepiti in jih prepričati, da so varnostno ogroženi zaradi članstva v Natu in radikalne protiruske politike njihovih držav.
Tretja usmeritev bi bila osredotočena na podporo ruskim narodnim manjšinam in strankam, ki so blizu Rusiji, kot je recimo Centristična stranka v Estoniji.
Najpomembnejša usmeritev je manipuliranje lokalnih poslovnežev, ki veljajo za tisti člen, ki ga je najlažje zmanipulirati, hkrati pa imajo velik vpliv na državno politiko. Tem gospodarstvenikom bi obljubili lažji in ugodnejši dostop do ruskega trga ter možnost lažjega investiranja v Rusiji.
Na ta način bi bili po mnenju kremeljskih analitikov podjetniki zainteresirani za ‘deradikalizacijo’ politike do Rusije in vojne v Ukrajini ter bi lahko vplivali na spremembo državne politike. Namestnik vodje službe za notranjo varnost Estonije Aleksander Toots je za latvijski portal Delfi dejal, da so “podjetniki skupina, ki jo je najlažje pridobiti”.
Druga smer so nevladne organizacije, ki ne bi bile neposredno proruske, ampak bi nastopile proti na primer gradnji Natovih baz in prihodu Natovih vojakov, nekatere pa bi se “skrile” za združenji, ki jih skrbijo podnebne spremembe. Poleg tega bi povečali financiranje ruskih nacionalnih zvez v teh državah.
Spomnimo, tako v Estoniji kot v Latviji je skoraj 25 odstotkov prebivalcev Rusov, oz. rusko govorečih, kot jim najraje rečejo v Rusiji, saj so med njimi tudi tam živeči Ukrajinci in Belorusi. V glavnem mestu Estonije, Talinu, živi več kot 47 odstotkov rusko govorečih, prav tako v drugem najpomembnejšem mestu Latvije, Daugavpilsu.
Po strategiji Kremlja namerava Rusija do leta 2030 doseči, da bo ruski jezik razglašen za drugi državni jezik v Latviji.
Kar zadeva Estonijo, mora Rusija, kot piše v strategiji, preprečiti ‘estonsko spodbujanje separatizma med ugrofinskimi ljudstvi, ki živijo v Rusiji’, hkrati pa mora okrepiti ruski vpliv med politično in vojaško elito Estonije.
Za Kremelj je pomembna tudi tako imenovana postavka ‘elektroenergetskega obroča’, ker sta ti državi povezani v isto elektroenergetsko omrežje z Rusijo in Belorusijo in se skušata iz njega izvleči. Rusija je nekoliko v paniki, saj bi v primeru tega postala vprašljiva oskrba z električno energijo njene Kaliningrajske enklave, ki poteka čez Litvo.
Nekdanji estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves je za Yahoo News povedal, da iz strategije izhaja, da so v Kremlju “sprti z realnostjo” in “sploh ne razumejo, kaj se dogaja v baltskih državah”, portal Delfi pa ugotavlja, da imajo v teh državah “Rusijo za največjo varnostno grožnjo svojemu preživetju”.
Številne raziskave javnega mnenja to potrjujejo, saj velika večina tamkajšnjih prebivalcev podpira članstvo v Natu in EU.
