Sedanje osebne izkaznice je država začela izdajati 20. junija 1998, vse od takrat pa niso bile spremenjene ali varnostno nadgrajene, so izpostavili na ministrstvu za notranje zadeve. Slovenci lahko z osebno izkaznico potujejo v 37 držav, veljavno osebno izkaznico pa ima kar 1.830.000 državljanov. V EU osebne izkaznice svojim državljanom izdaja 26 držav članic, osebna izkaznica je obvezna v 15 članicah.
Ker se varnostne ravni osebnih izkaznic od države do države članice močno razlikujejo, to povečuje tveganje ponarejanja in zlorabe dokumentov, hkrati pa državljanom povzroča praktične težave. To je bilo tudi vodilo pri poenotenju osebnih izkaznic za celotno EU.
Nabor minimalnih zaščitnih elementov na osebnih izkaznicah bo z uporabo uredbe poenoten v vseh državah EU. Med zaščitnimi elementi, ki jih bodo po novem morale vsebovati osebne izkaznice, bo tudi biometrija. Poleg tega bodo nacionalne osebne izkaznice vseh držav vsebovale tudi oznako EU.
Na ministrstvu za notranje zadeve trenutno pripravljajo novelo zakona o osebni izkaznici. Ta bo na podoben način, kot to že velja na področju izdaje biometričnih potnih listov, določala, da se ob vlogi za izdajo osebne izkaznice poleg fotografije, državljanu od dopolnjenega 12. leta starosti, odvzameta tudi dva ploska prstna odtisa.
Spremenil se bo tudi izgled osebne izkaznice. Na novi kartici bo namreč čip, na katerem bodo podoba obraza imetnika in prstni odtisi shranjeni kot biometrični podatek. Te podatke se bo lahko uporabljajo le za preverjanje verodostojnosti osebne izkaznice in istovetnosti imetnika osebne izkaznice pri prehajanju države meje, zagotavljajo na ministrstvu.
Ministrstvi za notranje zadeve ter za javno upravo pa načrtujeta, da bi bili na novi biometrični osebni izkaznici zapisani tudi podatki za elektronsko identifikacijo in elektronski podpis. To bi namreč imetnikom osebne izkaznice omogočilo elektronsko poslovanje.
“S tem bi nova slovenska osebna izkaznica lahko postala sredstvo elektronske identifikacije za čezmejno poslovanje, zaradi velike razširjenosti osebnih izkaznic pa bi z vključitvijo kvalificiranih potrdil za e-podpis širokemu krogu državljanov omogočili ustvarjanje elektronskih podpisov, ki so enakovredni lastnoročnim, in na ta način pospešili uporabo e-storitev tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju,” so pojasnili na ministrstvu.
Osebnih izkaznic, ki se trenutno izdajajo, državljanom tudi ne bo treba menjati z novimi, saj bodo veljale do poteka. To bo veljalo tudi za osebne izkaznice, ki se izdajajo po 70. letu starosti – s trajno veljavnostjo.
Kot so pri Informacijskem pooblaščencu pojasnili za STA, ima uporaba biometrijskih ukrepov tako pozitivne kot negativne plati. Biometrijski so večinoma trajni enolični identifikatorji, katerih zbiranje in uporaba morata biti strogo regulirana. Zato pri Informacijskem pooblaščencu pričakujejo, da bo uvajanje biometrijskih osebnih izkaznic potekalo skladno z evropsko zakonodajo.
“Predvsem je treba zagotoviti, da ne bi prišlo do uporabe biometrijskih podatkov za druge namene, zato bomo nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov vsekakor nadzorovali uporabno tovrstnih izkaznic,” so napovedali.
