19-letna Tair Kaminer trenutno sedi v zaporu, ker noče sodelovati v vojaškem izživljanju nad okupirano Palestino. V zaporu nosi odslužene vojaške uniforme, ki so jih Izraelu za ta namen podarile ZDA. Ko je po dvajsetih dneh v zaporu na eni našla priimek Smith, se je odločila napisati pismo neznanemu ameriškemu vojaku, ki jo je nekoč nosil. Pismo je objavil The Independent.

”Dragi g. Smith,”

”Ne poznaš me, a zdi se mi, kot da sva si blizu. Zadnjih 20 dni nosim tvojo srajco. Srajco, ki je bila tvoja, ko si služil v ameriški vojski.

Stvar je taka: sedim v izraelskem vojaškem zaporu. Uniforme, ki jih nosimo zaporniki, je moji državi podarila tvoja. Nosimo uniforme vaše vojske in mornarice in nekatere imajo še vedno všite priimke na levi ali desni strani srajce! Tokrat sem dobila srajco s tvojim imenom, všitim na desni.

Želela sem ti povedati, zakaj sem v zaporu. Zaprli so me, ker sem zavrnila služenje v izraelski vojski zaradi nasprotovanja politiki okupacije na okupiranem območju. Zahtevala sem alternativno civilno služenje, a mi tega niso omogočili.

Ko sem videla tvoj priimek na srajci, sem pomislila: kaj bi si on mislil o tem, da jo zdaj nosim jaz? Kaj bi si on mislil o razlogu, zakaj sem zaprta?

Sprašujem se, kdo si. Na začetku sem si te predstavljala kot tipičnega Američana; debelušnega nogometnega navijača, ki se mu niti sanja ne, kaj se pri nas dogaja. Ki ne ve dosti o konfliktu med Izraelci in Palestinci. Ki ne ve, da tu vladajo vojne že vse odkar so ustanovili to državo.

Zato se mi je zdelo pomembno, da ti povem, saj vendar nosim tvojo srajco! V tej situaciji smo že zelo dolgo. V grozni situaciji, v kateri se vojne znova in znova ponavljajo. Tisoči ljudi so umrli na obeh straneh te vojne. Palestinci živijo pod izraelsko okupacijo, ki jim odreka temeljne človekove pravice: svobodo, varnost in dostojanstvo.

Palestinci, ki živijo v Gazi, so stalno pod nadzorom izraelskih vojakov in približno dvakrat letno se izraelska vojska odpravi tja in uniči vse. Seveda v teh razmerah trpijo tudi Izraelci. Imamo začaran krog žalovanja, ki se z leti le širi. Celotne izraelske skupnosti na meji z Gazo se dnevno zatekajo v zaklonišča, da bi se zaščitili pred bombami, ki jih mečeta obe strani. Veliko število vojakov in civilistov živi v strahu, travmatizirani so.

Da povzamem, tukaj ni varno. Za nikogar. In razlog, zakaj se to tiče tebe, je vpletenost tvoje vlade. Davki, ki jih plačuješ v ZDA, omogočajo to vojno, saj Izrael od vas prejema sredstva za ‘varnost’. Beseda ‘varnost’ v Izraelu seveda pomeni vojaško okupacijo palestinskega ozemlja. Da bi obvarovali Izrael, seveda.

Tvoje srajce nisem dobila po naključju, veš. Tvoja domovina je v situacijo vpletena bolj, kot le preko darovanja odsluženih uniform. Zdaj ko poznaš situacijo, ali te kaj moti, da tvoja oblačila in davki, ki jih plačuješ, igrajo vlogo v okupaciji palestinskega naroda in ozemlja? Ti to vedenje ne krati nočnega počitka?

Dejansko si te predstavljam drugače. Hočem verjeti, da si oseba, ki se aktivno vključuje v družbo; preprosto zato, ker bi bilo lepo vedeti, da nosim srajco človeka, ki nekaj velja. Človeka, ki se zaveda izraelsko-palestinskega konflikta. Ki je kritičen do Izraela. Ki ve, da obsojanje okupacije ni znak antisemitizma in ki podpira nenasilno upiranje okupacijski politiki, saj Izrael izvaja vojne zločine, pri katerih ti kot državljan sveta nočeš imeti prstov vmes. Človeka, ki ga zanima, kam grejo njegovi davki.

A sprašujem se, če se dejansko zavedaš povezave na višji ravni; med tem, kar se dogaja v tvoji državi in tem, kar se dogaja na drugi strani oceana, kjer živim. Odločitve, ki jih sprejema tvoja vlada, namreč odločilno vplivajo na življenje pri nas na Bližnjem vzhodu.

Naj ti razložim. Zelo pomembno je vedeti, da je za vse kriv Izrael. A to ni dovolj. Kot zagotovo veš, je vzdušje tu v Izraelu nedavno postalo še bolj napeto, nasilno, rasistično in skrajno, za kar je odgovorna naša vlada – ki jo vaša vlada nežno boža po glavi.

Zavedam se, da prihaja do napetosti in da Bibi (Benjamin Netanyahu, premier) pogosto naredi kakšno neumnost, a na koncu dneva ste ravno vi tisti, ki podpirate ta grozodejstva, čeprav morda neformalno. Zato, prosim, naj bo dovolj. Dovolj kooperacije, dovolj financiranja okupacije, dovolj pošiljanja vojaške opreme, dovolj hinavskega vmešavanja, ki vzdržuje status quo.

Prosim te, da poskusiš vplivati na vlado ZDA, namesto da tiho daješ soglasje vojnim zločinom, ki se dogajajo tu.

Nenadoma me je zadelo: kaj pa, če si že umrl? Mislim, saj si vendar vojak, ki je ravno tako sodeloval v umazani igri svetovnih velesil. Nemara si padel. Nemara si za sabo pustil družino z otroki, ki so zdaj brez očeta zato, ker je nek pokvarjenec hotel denar. Ni mislil na tvojo mamo, ki je izgubila sina, da si je lahko on z vojnim dobičkom kupil nov avto. Ni mislil na tvojo sestro, ki je izgubila brata, medtem ko je on podkupoval politike, da bi še naprej večal svoje bogastvo.

Oprosti, Smith, na to nisem pomislila in zdaj mi je hudo. Ti si isto, kot mnogi Palestinci in mnogi Izraelci: žrtev. Žrtev vlad, ki podpirajo vojne in širijo krivico.

Zato, Smith, sedim v zaporu tudi zate. Ker ne želim sodelovati v nepravičnosti, ki je ubila tebe in mnoge druge. Hvala, ker me spremljaš v boju za boljši svet, v katerega verjamem. Za tvoje otroke in za moje.”

– Tair Kaminer

Služenje vojaškega roka je v Izraelu obvezno za vse judovske in krščanske državljane, starejše od 18 let. Za moške 30 mesecev, za ženske 18. Služenju se lahko izognejo ortodoksni židje s študijem vere ali tisti, ki se zdijo oblastem neprimerni. Ostali lahko zaprosijo za civilno služenje roka iz ugovora vesti, a le okoli 9% takšnih prošenj je uslišanih. Mladostnike pozovejo k vstopu v vojsko in če zavrnejo, jih zaprejo za 28 dni. Nato jih izpustijo in ponovno pozovejo k registraciji, ponovno zaprejo itd.- vse dokler se ne vdajo.