Če bi 100 dolžin svojega telesa s takšno hitrostjo želel preteči najhitrejši človek na svetu, Usain Bolt, bi moral 200-metrsko razdaljo premagati v manj kot sekundi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dosežek saharske srebrne mravlje (Cataglyphis bombycin) je še toliko bolj izjemen ob upoštevanju dejstva, da s takšno hitrostjo teče po puščavskem pesku, ki se sredi dneva segreje na 60 stopinj Celzija.

Štirje raziskovalci z univerz v Ulmu in Freiburgu so mravlje preučevali v tunizijski puščavi, kjer so postavili “tekaško progo” za te majhne žuželke.

Pred vhod v mravljišče so postavili aluminijasti kanalček in na njegov konec nastavili vabo, s katero so mravlje zvabili ven. Nad kanalček so namestili kamero, ki je posnela mravlje, ko so hitele z enega konca proge na drugega, je pojasnila vodja ekipe Sarah Pfeffer.

Raziskovalci so eno od mravljišč izkopali in ga prepeljali v Nemčijo, kjer so tekaške zmožnosti puščavske mravlje izmerili tudi v hladnejših podnebnih razmerah. Ko je temperatura padla na 10 stopinj Celzija, se je hitrost mravelj pričakovano upočasnila za tretjino.

Saharska srebrna mravlja je precej hitrejša od svoje najbližje zasledovalke Cataglyphis fortis, čeprav ima bistveno krajše noge. S svojimi petmilimetrskimi nožicami doseže največjo hitrost do 1,3 metra na sekundo. Ko prestavi v najvišjo prestavo, se dolžina njenih korakov podaljša za štirikrat.

Znanstveniki so tudi ugotovili, da saharska srebrna mravlja, ko teče z največjo hitrostjo, galopira. Takrat v rednih intervalih skače z vsemi šestimi nogami hkrati.

Saharske srebrne mravlje so zunaj mravljišča dejavne le okoli deset minut na dan. V tem času iščejo hrano, ki jo lahko po koščkih odnesejo domov.