Se sploh zavedamo, za kaj vse smo lahko hvaležni?

Se sploh zavedamo, za kaj vse smo lahko hvaležni?

S prijateljico se dobim na kavi. Vprašam jo, kako je. V odgovor dobim same negativne stvari. Našteje, kaj vse je narobe, kaj vse ji gre na živce. O tem, kaj vse lepega se ji ob vseh teh negativnih stvareh dogaja, ne govoriva...In to zadnje čase opažam pri vseh!
Foto: Thinkstock

In to zadnje čase opažam pri vseh, s komer se pogovarjam. Vse samo nergamo, se pritožujemo. Nič ni prav, nič ni, kot bi moralo biti. Enkrat nas zebe, enkrat nam gre na živce dež, drugič se pritožujemo nad neznosno vročino. Pa to je samo glede vremena. Kaj šele glede službe, partnerja, otrok, tašče, prijateljice, staršev.

Vse bolj opažam, kako negativno nastrojeni smo postali!

Nekdo na facebooku objavi fotografijo, kako leži na plaži, in pod njo se usuje plaz negativnih komentarjev, češ ne objavljaj takih slik, ne delaj nam skominov, to ni fer, zavidamo ti. Le reko se najde kdo, ki napiše nekaj v stilu te počitnice si si pa res zaslužila. Ker sem se začela zavedati te negativnosti okrog sebe, se skušam zavedno pripraviti do tega, da ko me nekdo vpraša, kako sem, najprej povem kaj pozitivnega. To je sicer težko in ne gre vedno, toda pogosteje kot to počnem, bolj mi prihaja v navado. In ob tem se vprašam tudi, od kje vsa ta negativnost, ko pa je okrog nas toliko razlogov za pozitivo, za hvaležnost, za srečo. Če bi se enkrat za spremembo osredotočili na vse to, kar imamo, namesto na to, kaj vse nam manjka, bi bil že velik korak. Že res, da me včasih v službi razjezijo, da na računu ni vedno denarja za vse tisto, kar bi si rada privoščila, da mi včasih zmanjkuje časa za stvari, ampak imam pa službo, v kateri načeloma uživam, imam dovolj denarja, da si slej ko prej kupim tisto obleko, ki jo že en mesec gledam v izložbi, in da za nekaj dni pobegnem v kakšno evropsko mesto. Že res, da sem samska, toda hkrati sem svobodna, imam čas zase, imam čas za prijatelje. Imam dobre prijatelje in družino. Že res, da imam kak kilogram preveč, toda sem zdrava in v dobri kondiciji, da premagam vsak hrib in naredim stojo na glavi. Če vse to niso dovolj tehtni razlogi, da imam v življenju biti za kaj hvaležna, in dal ko me kdo vpraša, kako sem, z veseljem povem, da mi ni hudega in da sem ne glede na vse dobro, potem pa ne vem kaj so.

Zato, naslednjič, ko vas kdo vpraša, kako ste, se spomnite najprej na vse pozitivne stvari, za katere imate biti hvaležni. Če se zavedamo tega in se osredotočamo na pozitivne stvari, bomo s takim mišljenjem v življenje priklicali še več pozitive, oziroma se bomo lažje spopadali z negativo.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content