Računsko sodišče se je za revizijo odločilo, ker so virtualne valute v zadnjih letih pridobivale krog uporabnikov ter postajale vse bolj prepoznavne in uporabljane. Preveriti so želeli, na kakšen način ministrstvo obvladuje z virtualnimi valutami povezana tveganja na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter na področju davkov, so sporočili s sodišča. Revizija se nanaša na obdobje od 1. januarja 2016 do 30. junija 2018.

Tveganje za pranje denarja

Na področju pranja denarja je ministrstvo po navedbah sodišča predlagalo opredelitev zavezancev s področja virtualnih valut, še preden so bili ti opredeljeni v evropski direktivi o preprečevanju pranja denarja, vendar je opredelitev zavezancev premalo natančna.

Ker poslovanje z virtualnimi valutami v poslovnem registru ni opredeljeno kot ločena kategorija, nadzorni organi tudi ne razpolagajo s podatki, kdo so potencialni zavezanci, zato je po ugotovitvah revizorjev bistveno otežena tudi možnost spremljanja in nadzora nad podjetji, ki se s poslovanjem z virtualnimi valutami ukvarjajo.

Urad za preprečevanje pranja denarja je v obdobju, na katerega se nanaša revizija, na področju virtualnih valut izvedel več aktivnosti, s čimer je pozitivno vplival na obvladovanje tveganja pranja denarja predvsem na točkah, kjer je omogočena menjava virtualnih valut za običajne valute in obratno. Vendar pa v tem obdobju od zavezancev s področja virtualnih valut še ni prejel nobene prijave sumljive transakcije, prav tako pri teh zavezancih ni izvedel nobenega nadzora.

Po mnenju računskega sodišča so naloge in pristojnosti zavezancev in urada pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma določene tako, da omogočajo pravočasno ukrepanje pristojnih organov in lahko prispevajo k preprečitvi sumljivih transakcij s tradicionalnimi valutami tudi v primerih, ko so te posledica sumljivih transakcij z virtualnimi valutami.

Ministrstvo posebnih predpisov glede obdavčenja virtualnih valut za zdaj še ni predlagalo, je pa z razlago obstoječe davčne zakonodaje smiselno vključilo poslovanje z virtualnimi valutami glede na naravo poslov v obstoječi pravni okvir. Finančna uprava RS je zato v sodelovanju z ministrstvom izdala več pojasnil glede davčne obravnave poslovanja z virtualnimi valutami. Podajanje pojasnil glede razlage davčne zakonodaje pri poslovanju z virtualnimi valutami pozitivno vpliva na izpolnjevanje davčnih obveznosti zavezancev, bi pa bilo mogoče pojasnila še nekoliko dopolniti, menijo revizorji.

Ker poslovanje z virtualnimi valutami poteka v virtualnem svetu in med posamezniki iz različnih držav, tradicionalni mehanizmi boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter proti davčnim utajam pogosto niso tako učinkoviti kot pri tradicionalnem poslovanju.

Računsko sodišče zato meni, da bi se ministrstvo za učinkovit boj proti pranju denarja in davčnim utajam moralo še naprej zavzemati zlasti za usklajen mednarodni pristop, s katerim bi moralo predvsem odpraviti možnost anonimnosti poslovanja in urediti poročanje o transakcijah, opravljenih z virtualnimi valutami.

Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil za doseganje večje učinkovitosti.