Vinko Gorenak je nedavno na Odmevih izjavil, da zmoremo nastaniti kvečjemu 500-600 beguncev. Pri tem pozablja, kako je Slovenija še nedolgo tega nudila zatočišče več desettisočim prebežnikom, ki so potrebovali pomoč v času jugoslovanskih vojn, opozarjajo pri Iniciativi za demokratični socializem.

Dr. Gorenak je nadaljeval z običajnim ciničnim tonom, ko je dejal, da bi večje število beguncev v Sloveniji pomenilo kršitev njihovih pravic. Kot da ne bi bile razmere v zapuščenih tovarniških halah zahodnega Beograda ali pa v sprejemnih centrih na zasneženem otoku Lezbos še stokrat slabše.

Potem pa je še malce jamral o tem, kako slab štedilnik ima doma in da bodo prosilci za azil v novih stanovanjih imeli boljšega.

Mamljiva retorika

Trpljenje neznanih ljudi z oddaljenih krajev za nas ni problem, poskrbeti moramo predvsem za naše. Kajne?

Pa bi res poskrbeli za naše, če beguncev ne bi bilo? Nikar ne nasedajmo, ko nacionalist izreče kaj takega. Ko več ne bo beguncev, bo namreč rekel, da si lahko Slovenija privošči le kakih sto socialnih stanovanj. Ali da si lahko ZZZS privošči le kakih deset operacij srca na leto. Ali da ima Slovenija le za kakih 300 štipendij.

Slovenija namreč nima begunske krize, Slovenija ima krizo socialne države, ki ni več zmožna ali pripravljena nikomur nuditi osnovne solidarnosti, pa če je domačin ali priseljenec, ugotavljajo pri IDS. In to ni krivda beguncev, niti domačih revežev.

Ne revežev, ki potrebujejo pomoč, temveč politikov, kot je Gorenak, si Slovenija ne more privoščiti.