Zaradi razvoja družbenih omrežij je sovražnega govora več kot kadar koli prej, je dejal nacionalni svetovalec policije Združenega kraljestva za kazniva dejanja iz sovraštva Paul Giannasi. Lažne novice, ki zaokrožijo po spletu, po njegovih besedah zlahka ustvarijo vzdušje, ki si ga želijo njihovi avtorji.
Sovražne besede lahko vodijo k sovražnim dejanjem
Vodilni na posameznih področjih, tako denimo v policiji, medijih in politiki, imajo po njegovem mnenju izjemen pomen pri preprečevanju sovražnosti in sovražnega govora. S svojim vedenjem in ravnanjem so lahko vzor, kako ravnati v odnosu do pripadnikov različnih manjšin, je poudaril. Sicer pa je država tista, ki mora postaviti standarde, je opozoril na današnjem posvetu Sovražni govor – lokalni odzivi na globalno nevarnost, ki ga je v Ljubljani organiziral Center za varnejši internet Spletno oko.
Svetovalec pri zagovorniku načela enakosti Samo Novak, ki se je v svojem prispevku osredotočil na Slovenijo, je opozoril, da številne mednarodne pogodbe, zavezujoče za našo državo, nalagajo obveznost sprejetja zakonodaje, ki sovražni govor prepoveduje in ga tudi učinkovito preganja. Podatki, ki jih je zagovornik zbral pri pristojnih organih za lansko leto, po njegovih besedah kažejo, da je kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji zastal. Zabeležili so namreč le šest vloženih obtožnih aktov, eno sodbo o kaznovalnem nalogu in eno oprostilno sodbo.
Takemu stanju po Novakovih besedah botrujeta ozka definicija sovražnega govora v 297. členu kazenskega zakonika ter še ožja interpretacija, ki jo v praksi uporabljajo tožilstvo in večina sodišč. Posledica je nadaljnja normalizacija tovrstnega govora in s tem normalizacija diskriminacije, je opozoril. Spomnil je, da je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti v svojem nedavnem poročilu tudi Slovenijo opozorila na problem nekaznovanja sovražnega govora.
V Sloveniji se spodbujanje nestrpnosti delno preganja tudi kot prekršek, a številni primeri sovražnega govora zaradi načina izvršitve, ki je pogosto povezan z uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ostajajo brez ustreznega odziva, je izpostavil. Prav tako po njegovih besedah ostaja problem zgolj deklaratorna prepoved spodbujanja nestrpnosti in sovraštva v medijski zakonodaji. Ne vsebuje namreč določb, ki bi pristojnim organom omogočile ustrezno ukrepanje.
Po njegovem opozorilu je pomembno, da se s primernimi zakonskimi ukrepi in praktičnim izvajanjem naslovi tako najbolj ekstremne kot tudi lažje oblike sovražnega govora. Le tako bo mogoče nasloviti vrzel, ki se je pojavila zaradi nekaznovanega sovražnega govora in ki opravičuje izključevanje in ohranjanje neenakosti, je ocenil.
Slovenija mora poleg tega začeti s sistemskim beleženjem pojava sovražnega govora po osebnih okoliščinah, da bi lahko ugotovili najbolj ranljive družbene skupine in bi se javnopolitično delovanje usmerilo v njihovo varstvo pred diskriminacijo, je pozval.
V Centru za varnejši internet Spletno oko pa so pri svojem spremljanju sovražnega govora na družbenih omrežjih ugotovili, da so bile spletne strani, kot so denimo Facebook, Twitter in YouTube, v začetku zelo neodzivne glede prijav sovražnega govora, postopno pa se je njihova odzivnost izboljševala. Še vedno pa je pri njihovem ravnanju s primeri sovražnega govora veliko pomanjkljivosti, je opozoril Andrej Motl iz centra, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede v Ljubljani.
