Po Kebrovih besedah je bilo dopolnilno zavarovanje izhod v sili, zdaj pa z njim zberemo že 14 odstotkov vsega denarja za zdravstvo.

Nepravična ureditev se mora spremeniti

Nekdo s 500 evri minimalne plače danes po Kebrovih izračunih za zdravstvo nameni 12 odstotkov plače, nekdo s 5000 evri plače pa manj kot sedem odstotkov. “Dvanajst odstotkov za najrevnejše, sedem za bogate, to je edini regresivni davek, ki ga poznam,” je bil kritičen.

Ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po njegovem mnenju najbolj nasprotujejo zasebne zdravstvene zavarovalnice, pa tudi nekateri ekonomisti, ki pišejo naročene študije, in nekateri gospodarstveniki. “Strinjanje in nasprotovanje se lomita skoraj natančno na črti med tremi četrtinami ljudi, ki bodo po novem plačevali manj, in tistimi, ki bodo plačevali več: med slednje sodi vsa gospodarska, finančna in politična ‘elita’,” je Keber navedel ključni razlog za dosedanji odpor.

Kdo nasprotuje solidarnosti?

“Kar se mene tiče, sem prepričan, da bo prenos nekaj sto milijonov od bolj premožnih k manj premožnim povečal kupno moč prebivalstva in bo domačemu gospodarstvu celo koristil. Ampak začuda tega nihče ne omenja. Ker nihče ne mara priznati, da nasprotuje solidarnosti, je potrebno napihovanje težav in afer v zdravstvu, saj naj bi te dokazovale, da je v zdravstvenem sistemu še precej manevrskega prostora,” je dejal.

Glede očitkov, da gre pri zakonskem predlogu zgolj za davčno reformo in nikakor za neko pomembnejšo zdravstveno reformo, je Keber dejal, da so to stereotipni ugovori, ki se pojavijo pri domala vsakem zakonu, ki prinaša spremembe. Po njegovi oceni ima že sama ukinitev dopolnilnega zavarovanja reformne razsežnosti. “Mislim, da se celo v vrhu zdravstva mnogi ne zavedajo, kako velikanski pomen ima prenos zasebnega dopolnilnega zavarovanja nazaj v javni sistem. Zame je to civilizacijski premik; nič manj kot to,” je poudaril.

Kdo ščiti premožne?

Zdajšnji predlog, da bi ljudje namesto dopolnilnega zavarovanja v višini 28 evrov plačevali “zdravstveno nadomestilo” od 20 evrov do 75 evrov, odvisno od njihovega socialnega položaja oziroma davčnih razredov, je po Kebrovih besedah posledica kompromisa med ministrstvoma za zdravje in finance in je slab ter izvedbeno in finančno zahteven.

“Namenjen je zgolj temu, da ne bi preveč prizadel premožnih. Sam menim, da je edini sprejemljiv model obremenitev dohodkov, še najbolje dohodninske osnove z enotnim odstotkom za vse: v tem primeru bi znašal okrog 2,2 odstotka,” je pojasnil.

Keber je pritrdil ocenam, da je šel nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v javno razpravo nedodelan, nekateri njegovi predlogi so zanj celo etično nesprejemljivi. V dodelanem predlogu, ki nastaja po javni razpravi, vsega tega ne bo, je poudaril in dodal, da mora biti zakon po nekaj predhodnih fazah v vladi sredi junija. “Imam še upanje, da nam bo tokrat uspelo,” je dejal.