Po besedah direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Vojka Flisa gre za prvi tako obsežen evropski projekt v njihovem zavodu in prvo takšno sodelovanje med kliničnim centrom in univerzo. “Prvič smo na takšen način združili znanje, ki ga imamo v Mariboru veliko,” je dejal na današnji predstavitvi projekta.

Pobudnik slovenskega dela konzorcija je mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), ki je dejavna pri iskanju tehničnih rešitev. Po besedah prodekana Boštjana Vlaoviča je cilj zgraditi inovativni sistem v pomoč zdravniku pri obravnavi bolnika po zdravljenju raka, na eni strani z izboljšanjem kakovosti podatkov, ki jih ima zdravnik na voljo, in na drugi strani z rednim spremljanjem bolnika.

V UKC Maribor in še treh evropskih bolnišnicah bodo izvedli pilotni projekt, v katerega bodo na mariborski strani vključili 40 bolnikov, ozdravljenih za rakom dojke in debelega črevesa. Te bodo spremljali s pomočjo pametne ure, prek katere bodo bolniki med drugim lahko komunicirali s psihologi. Tako se ne bodo beležili le klasični merjeni podatki o zdravstvenem stanju bolnika, ampak tudi njihovo izražanje v besedi in sliki, vključno z obrazno mimiko, tonom glasu in vsem drugim, kar lahko da pomembne informacije o počutju obravnavane osebe.

Na podlagi zbranih podatkov bodo izdelali nove modele analiz zdravstvenih podatkov, ki bodo lahko služili za nadaljnjo obravnavo bolnikov po zdravljenju raka. V sklopu projekta bodo partnerji razvili še platformo masovnih podatkov, ki bo združila obe komponenti in ju povezovala z digitalnimi zapisi o bolnikih, ki se uporabljajo v bolnišnicah.

Projekt Persist se bo izvajal od januarja letos do februarja 2023 in ga v celoti financira Evropske unije v okviru programa Horizon 2020 v višini več kot pet milijonov evrov. Na partnerje iz Slovenije, med katerimi je tudi mariborska filozofska fakulteta, ki zagotavlja v projektu strokovno podporo s področja psihologije, odpade 700.000 evrov, v konzorciju pa skupno sodeluje 13 institucij iz desetih držav.

Onkologi si od tega obetajo predvsem možnost kakovostnejšega spremljanja bolnikov in posledično lažjo pomoč. “Zdraviti raka znamo. Ko bolnik zaključi zdravljenje, pa ga je treba vrniti v družbo. Mislim, da lahko tu dobimo zelo pomembne podatke, kako pomagati na poti te rehabilitacije. Da človek ostane ozdravljen in si izboljša kvaliteto življenja, ki je bila za določen čas okrnjena zaradi zdravljenja in duševne stiske ob soočanju z diagnozo,” je povedala predstojnica oddelka za onkologijo UKC Maribor Maja Ravnik.