V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana statistike zgolj za električne in ostale skiroje ne vodijo posebej. A tudi skupne številke pričajo, da število poškodovanih raste. Letos so do konca avgusta obravnavali že 220 poškodovanih uporabnikov skirojev in 1990 poškodovanih kolesarjev, v enakem obdobju lani pa 162 poškodovanih uporabnikov skirojev in 1914 poškodovanih kolesarjev. Smrtnih žrtev med vozniki skirojev po podatkih policije doslej ni bilo.

Največ je površinskih poškodb oziroma udarnin v glavo, sledijo rane na glavi, zlomi zob in nosnih kosti, pretresi možganov, precej je bilo udarcev v prsni koš. “Ljudje se lovijo na roke, podobno kot pri kolesu. Vse je seveda odvisno od hitrosti vožnje in kam padejo. Ogromno je odrgnin in udarnin. Imamo tudi zlome zapestja in hujše udarce v glavo. Vse je mogoče,” je pojasnil namestnik vodje urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana, travmatolog Uroš Tominc.

Tako v UKC Ljubljana kot na policiji poudarjajo, da je ključna uporaba zaščitne čelade. “Skiro je varljiv, obravnavamo ga, kot da bi pešačili, čeprav to ni res. Električni skiroji gredo hitro, nekateri krepko preko 20 kilometrov na uro. Brez čelade in pri takšni hitrosti se lahko ob padcu konkretno poškoduješ,” so še izpostavili v UKC Ljubljana.

Na policiji so izpostavili, da ima skiro majhna kolesa, zaradi česar je to prevozno sredstvo ob slabši cestni infrastrukturi in dokaj visoki hitrosti zelo občutljivo na vse napačne manevre in vozno površino. “Zato priporočamo uporabo zaščitne opreme, predvsem čelade,” pravijo na policiji, kjer so tudi opozorili, da morajo uporabniki takšnih prevoznih sredstev spoštovati prometne predpise in signalizacijo.

Prometna zakonodaja sicer električnih skirojev ne obravnava posebej, saj gre za precej novo prevozno sredstvo. Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog novele zakona o pravilih v cestnem prometu, s katerim naj bi med drugim jasno opredelili pravila tudi za to kategorijo. Razprava o predlogu se je zaključila pred dnevi. Kot so pojasnili na ministrstvu, so prejeli veliko pripomb, ki jih morajo zdaj pregledati. Kljub temu upajo, da bi lahko DZ novelo potrdil še letos. S predlogom zakona želijo uvesti višje kazni za uporabo telefona med vožnjo, urediti vožnjo avtonomnih vozil in območje skupnega prometnega prostora.