Dobimo sms in potem ga najmanj pet minut seciramo. Ko iz njega potegnemo najmanj 10 potencialnih sporočil in zaključkov, pokličemo prijateljico, in potem še skupaj na dolgo in široko razglabljava, kaj je mislil s tem. Napisal mi je:  »Oprosti, včeraj sem šel zvečer na pivo s prijatelji, ki se je zavleklo, potem pa sem bil že preveč utrujen in sem zaspal. Zato te nisem poklical.« Moja »strokovna analiza« se je glasila takole: »Ni se mu dalo zvečer pogovarjati z mano, raje je popival s prijatelji. Cel večer ni niti malo mislil name, zato me ni poklical. Če bi mu bilo kaj do mene, bi me poklical, ko je prišel domov. Mogoče je pa cel večer flirtal z drugo in me zato ni poklical. Kaj pa če mu je ta druga ženska bolj všeč kot jaz? Kaj pa če se me v resnici hoče znebiti? Kaj če mu nisem več všeč?«

To sploh ni normalno! Ni normalno, da se ženske tako zelo obremenjujemo s takimi stvarmi. Same sebe s tem po nepotrebnem živciramo in v svoji glavi napletamo nesmiselne zgodbe, zaradi katerih postanemo sumničave, zaradi katerih se začnemo do svojega moškega drugače obnašati in, ki na koncu celo res lahko pripeljejo do tega, da se zveza konča. Ženske se rade izgovarjamo na to, da take pač smo, da je to v naši krvi, da pač moramo vse pretirano analizirati. Pa sploh ni res! Gre za zavestno odločitev. Zavestno se moramo odločiti, da svojemu moškemu zaupamo. Biti moramo dovolj samozavestne, da ne dvomimo o sebi, o tem, ali smo dovolj dobre zanj. Smo dovolj dobre, ima nas rad, ni se mu treba vedno znova dokazovati. Moški se tega konstantnega dokazovanja in potrjevanja naveličajo! In še nekaj, kar je ključno. Moški, ko nekaj reče, napiše, točno to misli. V tem se ne skriva nek skrivni, globlji pomen. To kar reče, naredi, to tudi misli. Moški niso tako zakomplicirani kot ženske! V tem pogledu bi se morale zgledovati po njih!