Nikita Hruščov je že pod rušo. Nato še obstaja in stalno bolj draži Ruse. Sharon Stone pri svojih 58 več ne razgalja mednožja, kot je storila v Prvinskem nagonu. Rus je tisto leto postal premier Sovjetske zveze, rodilo se je zahodno vojaško zavezništvo, v Ameriki se je rodila bodoča filmska zvezda. V Franciji pa so slavili Justa Fontaina in društvo po zmagi nad Zahodno Nemčijo v boju za bron na svetovnem prvenstvu v nogometu na Švedskem. Moštvo, ki je štiri leta prej prvič osvojilo svetovno krono. Vse to se je zgodilo leta 1958. Po tistem je elf nanizal tri zvezdice za zmage na mundialih in tri evropske naslove. Predsinočnji razplet drugega polfinala EP v Marseillu, v katerem so Francozi prvič po 58 letih strli Nemce, je še dokaz več, da so tradicije zato, da se jih ruši. Pa da v nogometu vselej ne zmaga boljši in da že dolgo več ne drži, da igrajo nogomet vsi, na koncu pa vselej slavijo Nemci. “Veliko reči se nam ni izšlo, a moram čestitati ekipi, bili smo boljši. Veliko smo pokazali in izžarevali smo moč. Nismo imeli sreče, ko smo prejeli zadetek. To je bila smola, žoga se je roke Schweinsteigerja dotaknila samo minuto pred polčasom. Enajstmetrovka? Ne vem … Obstaja pravilo v primeru, ko roke niso ob telesu … Če pogledate, kako je Bastian šel na žogo – njegova roka se je žoge dotaknila za desetinko, ni imel časa niti pomisliti na to. Imel je smolo. Kdo lahko reče, da njegova roka ne bi smela biti tam, a nekaterih gibov v skoku ni mogoče nadzirati. Nikogar ne morem kriviti za to,” je nemški selektor Jaochim Löw odločno stopil v bran kapetana. Ampak ta nesrečna enajstmetrovka je zamajala nemški stroj. Löw je priznal, da je moral v slačilnici med polčasom miriti svoje vznemirjene nogometaše. Kar mu je uspelo, saj so potem valili napade na vrata tekmeca, ampak kljub močni igri so bili nemočni ob bravurah francoskega vratarja Huga Llorisa. “Imeli smo priložnosti, toda nismo imeli sreče. Če so nas leta 2010 in 2012 premagali boljši, nocoj ni bilo tako. Bili smo bolj
