Svetniški klub SMC je Molu dal pobudo, naj ostalima dvema solastnikoma predlaga, da do zaključka upravno-pravnih oz. sodnih postopkov v zvezi s projektom prenove Bežigrajskega stadiona v Ljubljani pripravi in izpelje program njegove minimalne sanacije. “Ker gre za kulturni spomenik državnega pomena (eno od pomembnih del arhitekta Jožeta Plečnika) je jasno, da gre za javni interes, ki presega lokalno raven. Zato naj Mol k sodelovanju in podpori pozove tudi ministrstvi, pristojni za kulturo in šport,” piše v pobudi.
V svetniškem klubu SMC ne verjamejo, da bo po dolgih letih zapletov v zvezi z dovoljenji za začetek prenove Bežigrajskega stadiona slednja v resnici stekla v naslednjih dveh letih – za toliko je namreč ljubljanski mestni svet podaljšal družbeno pogodbo. Menijo, da je do končne razrešitve dolgoletnega zapleta potrebno Plečnikov stadion sanirati do te mere, da njegov izgled ne bo več sramota za glavno mesto. Kot so še zapisali, bi moral biti stadion vsaj v minimalni meri zavarovan pred propadanjem in dostopen za javnost v rekreativne namene.
Na Molu so v odgovoru Matiću zapisali, da iskreno upajo, da se bo začetek prenove dejansko pričel v nekaj mesecih, zato se jim zdi začasna prenova nepotrebna.
“Stadion je vzdrževan, pokošen in nadzorovan ter pripravljen za prenovo. Vsak gradbeni poseg, tudi omejen na minimalno prenovo, zahteva gradbeno dovoljenje, ki pa ga zaradi znanih razlogov družba BŠP ni uspela pridobiti v predvidenem roku,” so zapisali. Dodali so, da objekt tehnično ni primeren, da bi ga uporabili kot javno dostopne površine ali za prireditve, saj potrebuje resne obnovitvene posege.
“Vsi si želimo, da bi stadion zaživel v vsem svojem sijaju, vendar moramo za to pridobiti vsa potrebna dovoljenja, za katera se dnevno trudimo. Menimo, da bi morala vlada v primeru Bežigrajskega stadiona ravnati v javnem interesu, da se zaščiti Plečnikova dediščina in ne v interesu posameznih parcialnih interesov,” so še zapisali v odgovoru, ki je na spletni strani Mola objavljen med gradivi za ponedeljkovo sejo ljubljanskega mestnega sveta.
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS) so za STA pojasnili, da je ljubljanska območna enota ZVKDS v začetku leta 2014 podala pobudo, ki je vsebino zelo podobna pobudi svetniškega kluba SMC. BŠP je poleti istega leta izdelal idejno zasnovo za minimalno prenovo stadiona in z njo konkuriral na razpisu Norveškega sklada. Predlog žal ni bil sprejet, tako da ZVKDS o njem ni formalno odločal.
Kot so še pojasnili, so v skladu z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena za vsak poseg, vključujoč vzdrževalna dela, potrebni kulturnovarstveni pogoji in kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.
Sicer pa je v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine za svojo lastnino, v tem primeru spomenik državnega pomena, dolžan skrbeti lastnik. ZVKDS v okviru svojih pooblastil lahko le opozori lastnika in inšpektorat za kulturo in medije pri ministrstvu za kulturo, kar so tudi že večkrat storili.
Na ministrstvu za kulturo pa so za STA povedali, da podpirajo aktivnosti, ki bi lahko preprečile nadaljnje propadanje Plečnikovega stadiona.
Ministrstvo za okolje in prostor je sicer v torek odpravilo okoljevarstveno soglasje za izgradnjo BŠP, ki ga je Agencija RS za okolje izdala aprila v četrtem odločanju, in zadevo vrnilo agenciji v ponovno odločanje.
