EU je dalj časa oklevala s širitvijo na države, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, a morda imata Ljubljana in Zagreb moralno dolžnost, da bosta spremenila to odločitev, da pomagata tam, kjer moreta, in da podata roko vsaj tistim, ki bi jim morala. To je zdaj še bolj očitno po izvolitvi Aleksandra Vučića za predsednika Srbije. Berlin ga namreč smatra za svojega glavnega zaveznika v regiji. Zadeva je sledeča: uradno se državam Zahodnega Balkana še ponuja polnopravno članstvo. Formalno vse države, razen Makedonije, napredujejo. Najnaprednejša, Črna gora, je odprla 26 poglavij in do konca leta bo odprla vsa. Srbija je odprla osem poglavij. S svojim tempom je zadovoljna, a njeno napredovanje je odvisno od odnosov s Kosovom. Bolj kot bo napredovala skozi pogajanja o normalizaciji, tako imenovani Dialog, toliko hitreje se bo premikala. Bosna in Hercegovina bo kmalu prejela vprašalnik za članstvo in nanj odgovorila. Kosovo je dobilo sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, tako imenovani SSP, ki pokriva približno petdeset do šestdeset odstotkov acquija (skupne evropske zakonodaje). Albanija pričakuje odprtje pogajanj. Ines Sabalić Z regijo se ukvarjata visoka predstavnica Mogherini, ki ni bila sposobna uveljaviti svoje avtoritete, in komisar Johannes Hahn. A Zahodni Balkan je že davno izpadel s top lestvice političnih prioritet. Nujnejše je drugo: migracije, brezposelnost v EU, brexit in njegove posledice, prerazporeditev unije po hitrostih, Ukrajina, energija, Rusija, Amerika. Končno se bodo pričeli pogovori o dolgoročnem proračunu po letu 2020. Fokusa ni več, vrata so se zaprla. A preden se bodo zaklenila, smo vendarle dolžni pomagati svojim bivšim sodržavljanom. Politiko glede regije v glavnem kroji Berlin. Govori se, da Berlin preskuša idejo, da bi bile države v regiji deležne neke vrste alternativnega, rezervnega članstva, namesto pravega. Daje se jim vedeti, da je polnopravno članstvo skorajda nedosegljivo. Eden od razlogov za to je, da države članice