Na dolenjskem tudi lani poslovali nad republiškim povprečjem

Na dolenjskem tudi lani poslovali nad republiškim povprečjem

Gospodarske družbe jugovzhodne Slovenije so podobno kot prejšnja leta tudi lani poslovale nad državnim povprečjem in večji delež prihodkov ustvarile z izvozom. V povprečju so bile tudi manj zadolžene, imele so boljšo sestavo virov sredstev, hkrati pa so ustvarile 300 milijonov evrov neto čistega dobička in pri tem zabeležile 10-odstotno rast.

Vodja novomeške izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve – Ajpes Jelka Lugarič je na današnji novinarski konferenci povedala, da so v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami več neto čistega dobička kot družbe jugovzhodne Slovenije izkazali le v osrednjeslovenski in savinjski regiji, podoben znesek neto čistega dobička pa družbe gorenjske statistične regije.

Sicer pa zbirni podatki kažejo, da so ustvarile nekaj več kot 5,3 milijarde evrov prihodka. Največ z opravljanjem predelovalnih dejavnosti in ob močni izvozni usmerjenosti. S prodajo v tujini so ustvarile 65 odstotkov prihodkov, največ na trgih EU, pri prihodkih pa so glede na predlani zabeležile sedemodstotno rast.

V EU so lani prodale osem odstotkov več kot predlani. Rast prihodkov na domačem trgu je bila sedemodstotna, medtem ko so na trgu zunaj EU ustvarile enako prihodkov kot predlani. Relativno enako kot skupni prihodki so se zvišali tudi skupni odhodki, in sicer za sedem odstotkov in so znašali pet milijard evrov.

Neto celotni dobiček – oz. razlika med vsemi prihodki in odhodki – je dosegel 325 milijonov evrov in je za sedem odstotkov presegel predlanskega. Sicer pa je boljši skupni poslovni izid posledica boljšega poslovnega izida iz financiranja in drugega delovanja, medtem ko je bil poslovni izid iz lanskega poslovanja za pet odstotkov slabši od predlanskega, je pojasnila Lugaričeva.

Kot je navedla, je lanski čisti dobiček družb jugovzhodne Slovenije, ki je bil najvišji v zadnjih 10 letih, znašal 300 milijonov in dosegel 10-odstotno rast. Sicer je pozitivni skupni izid v znesku 310 milijonov evrov izkazalo 1821 družb, negativni v znesku 11 milijonov evrov pa 682 družb.

Družbe jugovzhodne Slovenije so lani v povprečju zaposlovale 27.600 ljudi oz. 1600 več kot predlani. Kljub temu pa na omenjenem območju precej manj kot pred desetimi leti, ko je bilo tam zaposlenih v povprečju 30.000 ljudi.

Povprečna bruto plača je v jugovzhodnem delu države lani znašala 1684 evrov, približno enako kot predlani in več od povprečne plače na ravni države, ki je dosegla 1536 evrov. Da so plače presegle slovensko povprečje, je predvsem posledica višjih plač v nekaterih velikih novomeških družbah.

Družbe jugovzhodne Slovenije so v primerjavi z vsemi slovenskimi družbami ob približno šestih odstotkih vseh zaposlenih v državi lani dosegle šest odstotkov prihodka, 11 odstotkov čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu in devet odstotkov čistega dobička.

Glede samostojnih podjetnikov in zadrug jugovzhodne Slovenije je Lugaričeva dodala, da so podjetniki zabeležili 340 milijonov evrov prihodka in hkrati 24 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka, v povprečju pa so zaposlovali 3000 ljudi.

Zadruge oz. 24 zadrug, ki so v povprečju zaposlovale 569 ljudi, pa so lani ob 133,6 milijona evrov prihodka prvič v zadnjih petih letih ustvarile neto čisti dobiček, ki je znašal 413.000 evrov, je še navedla Lugaričeva.

Scroll to top
Skip to content