V Evropski uniji je bila v obdobju 2015-2017 pričakovana življenjska doba za moške novorojence 78,1 leta, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Moški v uniji povprečno živijo 5,4 leta manj kot ženske. V Sloveniji je bila pričakovana življenjska doba v tem obdobju za moške 78 let, za ženske pa 84 let.
Na svetu 4,2 milijarde ljudi živi brez ustreznih sanitarij, ob torkovem svetovnem dnevu stranišč opozarjajo ZN in poudarjajo, da je dostop do njih človekova pravica. V Sloveniji pa v Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen z akcijo Naj javno stranišče, katere rezultate bodo predstavili v petek, opozarjajo na pomen urejenih javnih stranišč.
Slovenija se pri predelavi odpadne plastične embalaže uvršča visoko nad povprečje EU. Medtem ko se po podatkih za leto 2017 v uniji v povprečju ponovno uporabi 42 odstotkov vse odpadne embalaže iz plastičnih materialov, je v Sloveniji ta delež pri 60 odstotkih, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Na Hrvaškem je lani le nekaj več kot 22 odstotkov vernikov redno hodilo k maši, kar je skoraj deset odstotnih točk manj kot leta 1999, je pokazala raziskava, ki so jo opravili v okviru projekta o raziskavah evropskih vrednot na Hrvaškem. Raziskava je pokazala, da se je skrčilo tudi zaupanje anketirancev v Cerkev kot institucijo.
Slovenski sadjarji so letos po ugotovitvah statističnega urada v intenzivnih sadovnjakih nabrali za 32,3 odstotka manj jabolk kot lani. Teh naj bi bilo letos 58.645 ton ali 25,9 tone na hektar, potem ko se je lanska rekordna letina ustavila pri 81.193 tonah ali 34,9 tone na hektar. Tudi hrušk naj bi bilo tretjino manj.
EU je lani izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za dva odstotka, kažejo podatki Evropske okoljske agencije (EEA). Vendar pa povečana poraba energije zavira napredek pri povečanju deleža obnovljivih virov in povečanju učinkovitosti rabe energije. Enako kot v minulih letih glavno skrb povzroča transportni sektor, dodaja EEA.
V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 1,1 milijona registriranih osebnih avtomobilov, kar je dva odstotka več kot konec leta 2017. Povprečna starost registriranih vozil se je tudi lani nekoliko zvišala in je bila nekaj več kot deset let. S tem je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih, je objavil državni statistični urad.
Sredi leta je bilo prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu sedanjega ozemlja Slovenije, med prebivalci Slovenije več moških kot žensk. Prebivalstvo Slovenije je tako 1. julija 2019 sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk, so zapisali v Statističnem uradu RS (Surs).
Ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembru, so na statističnem uradu pripravili nekaj podatkov iz statistike umrlih za lani. Tako kot leta 2017 je tudi lani v Sloveniji umrlo več kot 20.000 prebivalcev, število umrlih pa je preseglo število rojstev. Povprečna starost umrlih je bila za skoraj devet let višja kot pri umrlih pred 30 leti.
V preteklem tednu sta se na slovenskih cestah zgodili dve smrtni prometni nesreči, v katerih so umrli trije udeleženci.
Onesnaženje zraka je bilo leta 2016 krivo za več kot 400.000 prezgodnjih smrti v Evropi, je ocenila Evropska okoljska agencija (EEA), ki je podatke zbrala v 41 evropskih državah, od tega v 28 državah Evropske unije. K onesnaženju največ prispevajo promet, industrija, kmetijstvo in gospodinjstva.
Povprečen Slovenec je lani za prehrano porabil 152 kilogramov sadja, 126 kilogramov žit, 117 kilogramov zelenjave, 93 kilogramov mesa, 67 kilogramov krompirja, 34 kilogramov belega sladkorja, 11 kilogramov jajc in kilogram medu. Za hrano potrošnik v povprečju nameni približno 1400 evrov letno, od tega okoli 350 evrov v gostinskih obratih.
Povprečno gospodinjstvo v poštni nabiralnik prejme 2,6 kilograma nenaslovljene oglasne pošte oz. reklam na mesec ali 32 kilogramov na leto. Vsa gospodinjstva na leto skupaj prejmejo za 20.000 ton takih pošiljk, je pokazala raziskava Ekologov brez meja, ki potrošnikom svetujejo, naj se odpovedo prejemanju reklam in storijo nekaj dobrega za okolje.
Domača proizvodnja energije v Sloveniji je lani dosegla 148.000 tetrajoulov (TJ), z domačimi viri pa je Slovenija zadovoljila 52 odstotkov potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila uvožena. Največ energije je lani proizvedla Nuklearna elektrarna Krško (Nek), in sicer 42 odstotkov.
Slovenija je avgusta po začasnih podatkih izvozila za 2,32 milijarde evrov blaga, kar je 4,9 odstotka več kot avgusta lani. Vrednost uvoza se je povečala za 4,3 odstotka na 2,3 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski presežek je dosegel 20,2 milijona evrov. V prvih osmih mesecih se je izvoz povečal za 8,9 odstotka, uvoz pa za 11,3 odstotka.
Prebivalec Slovenije je lani proizvedel povprečno 495 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je 17 kilogramov več kot leto prej, je danes sporočil državni statistični urad. Največ komunalnih odpadkov na prebivalca so proizvedli v obalno-kraški regiji, najmanj pa na Koroškem. Med komunalnimi odpadki jih je bilo 71 odstotkov zbranih ločeno.
Gospodinjstva so za vse izdatke v letu 2018 povprečno porabila 21.360 evrov. Od tega so za nakupe življenjskih potrebščin namenila 19.560 evrov ali 92 odstotkov vseh porabljenih sredstev, torej 1630 evrov na mesec. Ostanek, 1801 evro, so namenila za druge izdatke, na primer prenove in večja dela, je danes objavil državni statistični urad.