Evropska komisija je danes v uradnem listu EU objavila registracijo štajerskega hmelja kot proizvoda z zaščiteno geografsko označbo. Ta je tako že 24. slovenski proizvod, zaščiten pri Evropski komisiji. Glede zaščite omenjenega hmelja sta se Slovenija in Avstrija dogovorili že v začetku marca. Vlogo za zaščito štajerskega hmelja z zaščiteno geografsko označbo je vložilo Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Zemljepisno območje, na katerem pridelujejo štajerski hmelj, določajo meje štajerske pokrajine na zahodu, na jugozahodu in jugu se meja nadaljuje po reki Savi, na jugovzhodu je meja državna meja s Hrvaško, na vzhodu reka Mura ter na severu državna meja z Avstrijo, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Štajerski hmelj predstavljajo slovenske sorte hmelja, ki so vpisane v slovensko sortno listo. To so predvsem: savinjski golding, aurora, atlas, ahil, apolon, bobek, buket, blisk, celeia, cekin, cicero, cerera, dana, styrian gold, styrian eureka in styrian eagle. V največjem obsegu pridelujejo sorte hmelja aurora, bobek, celeia in savinjski golding, nekaj odstotkov pridelave pa zavzemata novejši sorti dana in styrian gold. Karin PotočnikVlogo za zaščito štajerskega hmelja z zaščiteno geografsko označbo je vložilo Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije.”> Karin Potočnik Vlogo za zaščito štajerskega hmelja z zaščiteno geografsko označbo je vložilo Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. V postopku registracije štajerskega hmelja pri Evropski komisiji je na slovensko vlogo ugovarjala Avstrija, saj se tudi na območju avstrijske Štajerske prideluje štajerski hmelj pod imenom hmelj s Štajerske (Hopfen aus der Steiermark) in hmelj z Južne Štajerske (Hopfen aus der Südsteiermark). Slovenija in Avstrija sta v času pogajanj dosegli dogovor, da lahko Avstrija za hmelj, proizveden na območju Štajerske v Avstriji, še naprej uporablja imeni Hopfen aus der Steiermark in Hopfen aus der Südsteiermark, v
