Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je ta teden objavil najnovejše podatke o razširjenosti raka na Gorenjskem. Zaradi zahtevnosti zbiranja, preverjanja in analize podatkov je potrebno od dve do tri leta do njihove končne objave. Tako so zadnji dokončni podatki, ki so na voljo o številu novih primerov raka na Gorenjskem, dostopni za leto 2013.

Leta 2013 je bilo na Gorenjskem novo odkritih 1452 rakov, kar je 36 več kot leto pred tem, in sicer 768 primerov pri moških in 684 pri ženskah. Pogostost pojavljanja novih primerov raka je bila tako pri moških kot pri ženskah višja kot v Sloveniji, kažejo podatki.

Najpogostejše novo odkrite vrste raka predstavljajo kožni rak brez melanoma, rak prostate, rak pljuč, rak dojke ter rak debelega črevesa in danke. Teh pet vrst je obsegalo kar 56 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni. Pri moških je bil z 21,5 odstotka vseh novih primerov na prvem mestu rak prostate, pri ženskah pa s 23 odstotki rak kože, ki mu je s 17 odstotki sledil rak dojke.

Obolevnost zaradi raka se s starostjo povečuje. Ker se prebivalstvo stara, to pomembno prispeva k naraščanju obolevnost zaradi raka, poudarjajo na NIJZ. V letu 2013 je bilo na Gorenjskem 64 moških in 59 odstotkov žensk, ki so na novo zboleli za rakom, starejših od 65 let.

Zaradi raka je na Gorenjskem leta 2013 umrlo 598 oseb, od teh 331 moški in 267 žensk. To je 39 smrti več kot leto prej. Umrljivost zaradi raka je na Gorenjskem malo nižja kot v Sloveniji. Rak s 34 odstotki vseh smrti na Gorenjskem ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi obtočil, pri moških pa je rak že nekaj let vodilni vzrok smrti.

Med rake, zaradi katerih je leta 2013 umrlo največ prebivalcev Gorenjske, so se uvrščali rak pljuč, debelega črevesa in danke ter dojk. Ob tem je bila tega leta v primerjavi s Slovenijo na Gorenjskem višja umrljivost zaradi raka pljuč, predvsem na račun moških.

Preživetje bolnikov z rakom se sicer za večino rakavih obolenj pomembno izboljšuje, kažejo podatki. Na preživetje vpliva stadij bolezni ob diagnozi, ki je odvisen od zdravstvene osveščenosti prebivalcev, usposobljenosti zdravnikov za prepoznavanje teh bolezni in dostopnosti diagnostičnih preiskav. Dodatno pa možnost ozdravitve povečujejo presejalni programi, na katere se Gorenjci dobro odzivajo.