Letos se je na edino poklicno šolo za steklarja na Hrvaškem, ki je v Zagrebu, vpisalo 12 dijakov, za poklic babice pa se je odločilo 56 otrok, ki se prav tako lahko izobražujejo samo v hrvaški prestolnici. V dveh hrvaških županijah je mogoče obiskovati srednjo šolo za dimnikarje, kjer je bilo lani vpisanih 18 dijakov. Avtomehanikov je vpisanih 676, avtoličarjev pa 186, danes navaja Večernji list.

Nekoliko več kot po 200 dijakov se je na ravni celotne države odločilo za poklic mesarja, cvetličarja ali kemijskega tehnika. Manj kot 200 je bilo vpisanih zobnih tehnikov, medtem ko je nekaj več kot 1000 medicinskih sester in tehnikov, ki jih na Hrvaškem že leta občutno primanjkuje. Trenutno na državnem zavodu za zaposlovanje iščejo več kot 500 delavcev s končano srednjo medicinsko šolo.

Med deficitarnimi poklici so tudi natakarji, ki jih je v prvih razredih srednjih šol manj kot 1000, ter spletni oblikovalci, ki so jih lani vpisali nekaj več kot 1000. Potrebe trga za oba poklica pa so veliko večje.

Na Hrvaškem je prejšnja desnosredinska vlada ustavila izvajanje korenite šolske reforme, ki jo je sprožila nekdanja levosredinska vlada. Premikov ni niti v začetku mandata desnosredinske vlade premierja Andreja Plenkovića. Pouk za učence in dijake poteka po zastarelih programih. Tako je bila med drugim snov za predmet informatike zastavljena leta 1993, novih sodobnih izobraževalnih programov poklice, zanimive za trg, pa ni.