Na Hrvaškem se je število rojenih otrok zniževalo od leta 2011, ko je bilo rojenih nekaj manj kot 41.200 otrok. Tudi takrat je bil naravni prirast negativen, saj je umrlo 9800 oseb več, kot je bilo rojenih, je še objavil statistični urad.

Statistike kažejo, da so na Hrvaškem lani uspeli zvišati število rojenih in zmanjšati število umrlih v primerjavi z letom 2017, a so kljub temu izgubili za mesto velikosti Nove Gorice ali Jesenic ljudi.

Čeprav se je število rojenih otrok zgolj rahlo zvišalo, je stopinja rojenih na 1000 prebivalcev zrasla z 8,9 na 9,1 odstotka, kar je predvsem posledica manjšega števila prebivalcev.

Uradni podatki kažejo, da se je na Hrvaško lani priselilo za 30.000 ljudi manj, kot jih je državo zapustilo. Glede na zadnji popis prebivalstva iz leta 2011, je lani v sosednji državi živelo 200.000 ljudi manj.

Strokovnjaki opozarjajo, da so uradne številke o številu ljudi, ki so zapustili Hrvaško, nižje od dejanskega števila. Obenem so opozorili, da se je lani končal val priseljevanja, ki se je začel po vstopu države v Evropsko unijo julija 2013.

Lani je bilo na Hrvaškem 19.921 porok, kar je za približno 500 manj kot v letu 2017. Obenem je bilo tudi 6125 ločitev, kar je bilo za 140 manj kot v letu pred tem, je še objavil urad.

Tudi Združeni narodi so objavili, da se v zadnjih nekaj desetletjih Hrvaška skupaj z Bosno in Hercegovino ter Bolgarijo najbolj sooča z občutnim upadom števila prebivalcev, ko gre za države Zahodnega Balkana. Izpostavljajo, da se bo stanje dodatno poslabšalo, če vlade držav jugovzhodne Evrope ne bodo sprožile dolgoročnih ukrepov.

Ocene kažejo, da Bolgariji grozi izguba skoraj dva milijona prebivalcev do leta 2050, kar bi znižalo število prebivalcev s sedmih milijonih iz leta 2017 na 5,2 milijona sredi stoletja. Podobno naj bi se zgodilo na Hrvaškem in v BiH, a tudi v Srbiji in Severni Makedoniji, ocenjujejo strokovnjaki.