Nizozemska se je odločila za svetovljanstvo in zmernost. Po rezultatih vzporednih volitev, objavljenih ob zaprtju volišč ob 21. uri, je na volitvah zmagala zmerna struja, ne pa skrajni desničarji. Kar pomeni pomembno sporočilo vsej Evropi. Verjetno še nikdar ni združena Evropa s tolikšno nestrpnostjo pričakovala parlamentarnih volitev na Nizozemskem kot danes. Ne ravno, da bi Evropejce preveč zanimalo, kdo bo vladal prihodnja leta, temveč zaradi vzpona skrajno desnega populizma, ki ga personificira 53-letni vodja Stranke za svobodo Geert Wilders in ki nasprotuje vsemu, kar je tujega. Volitve so bile še toliko pomembnejše, ker se bližajo spomladanske predsedniške volitve v Franciji, kjer visoko kotira voditeljica prav tako skrajne Nacionalne fronte Marine Le Pen, in septembrske parlamentarne v Nemčiji, kjer bi lahko ksenofobna Alternativa za Nemčijo (AfD) prvič v zgodovini prišla v zvezni parlament. Wilders je svoj glas oddal na volišču v osnovi šoli v Haagu. “Ne glede na izid volitev se duh ne bo vrnil v steklenico. Domoljubna revolucija bo ostala, ne glede na to, ali bo to danes ali jutri,” je pred številnimi televizijskimi kamerami izjavil prvi mož PVV. Tudi če jim ne bo uspelo priti v vlado, je zadovoljen, da vsi govorijo o “njihovih temah”. Njegov glavni nasprotnik, dodanašnji 50-letni premier Mark Rutte iz desnosredinske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) je medtem ob oddaji glasu menil, da gre za izjemno pomembne volitve za Nizozemsko. “To je priložnost za veliko demokracijo, kot je Nizozemska, da nekaj pove, da ustavi ta učinek domin napačne vrste populizma,” je dejal. Volivci, v lepem sončnem vremenu jih je prišlo na volišča krepko preko 70 odstotkov, so sicer lahko izbirali med 28 strankami, med katerimi se je vsaj 16 obetala izvolitev v parlament, saj na Nizozemskem ne poznajo (na primer petodstotnega) volilnega praga. Predvolilno kampanjo, ki je bila zaradi lanske zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah in brexita še tolik
