V izjavi za medije je pojasnil, da so se na bolnike s covidom-19 začeli pripravljati že v začetku februarja na strokovnih sestankih in z izdelavo protokolov. Znanje pa so črpali iz razpoložljive literature.

Kot pomembno je izpostavil, da so bili postopki načrtovani, da so nanje ustrezno pripravili tako bolnika kot osebje. Zelo pomembna je bila zaščitna oprema, da niso osebja po nepotrebnem izpostavljali nevarnostim prenosa okužbe. “Ta strategija se je izkazala kot uspešna,” je ocenil Jereb. Dodal je, da je pri njih umrlo 11 bolnikov, pa vendarle v primerjavi z objavljenimi podatki iz tujine “te številke niso zelo visoke”.

Po njegovih besedah je bila starost pomemben dejavnik tveganja za težji potek bolezni in slabši izhod zdravljenja in tudi pridružene kronične bolezni so bile zelo verjeten razlog, da je bila smrtnost pri teh bolnikih višja. Z izjemo dveh so vsi bolniki, ki so jih zdravili na njihovem oddelku za intenzivno terapijo, imeli eno ali več sočasnih kroničnih bolezni. Najpogosteje je šlo za kardiovaskularne bolezni.

Najmlajši bolnik s covidom-19 na intenzivni terapiji je bil star 38 let, najmlajši bolnik, ki je umrl, pa 61 let.

Zdaj so po Jerebovih besedah v fazi, ko ocenjujejo opravljeno delo in vse postopke ter ukrepe. Čim prej pa se želijo vrniti v “normalne tirnice”. Začeli so že sprejemati bolnike z drugimi življenjsko nevarnimi okužbami. Kot je opozoril, so klopi vse bolj aktivni in imajo tudi že nekaj bolnikov z akutnimi oblikami klopnega meningoencefalitisa.