Na primarni ravni ne koristi zdravstvenih storitev šestina zavarovancev

Na primarni ravni ne koristi zdravstvenih storitev šestina zavarovancev

Na primarni ravni ne koristi zdravstvenih storitev ena šestina vseh zavarovanih oseb, nobenih zdravil pa ne prejema dobra četrtina. To je razvidno iz odgovora ministrstva za zdravje poslanki Lidiji Ivanuša (SNS), ki je ministra Aleša Šabedra spraševala o statističnih podatkih glede obiskovanja zdravnikov in bolniških odsotnosti.

V odgovoru na poslankino vprašanje je ministrstvo uporabilo podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2018. Na primarni ravni lani ni koristilo javnih zdravstvenih storitev 354.328 zavarovanih oseb, na sekundarni ravni pa 868.684, je zapisalo v odgovoru. Nobenih zdravil ni prejelo 556.318 oseb, 1.790.255 oseb pa ni prejelo nobenega medicinskega pripomočka. V obvezno zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji vključenih nekaj več kot 2,1 milijona ljudi.

Le enega zdravnika je obiskalo 183.005 oseb pri zdravniku družinske medicine, 189.499 žensk pri ginekologu, 209.555 otrok in šolarjev pri pediatru oz. šolskemu zdravniku in 284.762 oseb pri zdravniku specialistu.

Več kot enega zdravnika je obiskalo 1.116.277 oseb pri zdravniku družinske medicine, 138.159 žensk pri ginekologu, 334.231 otrok in šolarjev pri pediatru oz. šolskemu zdravniku in 924.267 oseb pri zdravniku specialistu.

V zvezi s podatki o zavarovancih v bolniškem staležu in njihovem trajanju je ministrstvo pojasnilo, da ZZZS razpolaga s podatki za primere, ko izplačilo nadomestila plače bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje. Po veljavni zakonodaji namreč za prvih 30 delovnih dni odsotnosti v primeru nezmožnosti za delo izplača nadomestilo plače delodajalec iz svojih sredstev.

Za leto 2018 je bilo tako 77.396 posameznikom izplačano nadomestilo v breme ZZZS iz razloga bolezni ali poškodbe pri in izven dela, povprečno število dni na zavarovanca pa je bilo 82,06.

Poleg nadomestila za čas odsotnosti z dela nad 30 delovnih dni ZZZS krije nadomestilo že od prvega delovnega dne zadržanosti tudi v določenih posebnih primerih – npr. zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, spremstva, izolacije, prostovoljnega darovanja krvi, recidiva – in niso zajeti v prejšnji statistiki.

Poleg navedenih primerov ZZZS izplača nadomestilo plače že od prvega dne zadržanosti z dela tudi v primeru nege – do sedmih delovnih dni, za otroke do sedmih let starosti in tudi starejše otroke s posebnimi potrebami do 15 dni, v izjemnih primerih lahko podaljšanje do 30 dni oz. do šestih mesecev.

Tako je bilo za leto leto 71.035 posameznikom izplačano nadomestilo v breme ZZZS iz razloga nege, povprečno število dni na zavarovanca pa je bilo 8,36.

Scroll to top
Skip to content