Gre za tudi čez tri metre visoko rastlino z grozdastimi belimi cvetovi in temno vijoličnimi plodovi. Ta zelnata trajnica izvira iz Severne Amerike in jo kot okrasno rastlino pogosto sadimo na vrtovih. V naravi uspeva v presvetljenih delih gozdov, pod daljnovodi in ob poteh, je ta teden sporočila ekipa projekta Life artemis, katerega cilj je prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost.
V okviru projekta, ki je stekel julija 2016 in se bo končal z oktobrom 2020, so razvili tudi spletno in mobilno aplikacijo Invazivke, prek katere zbirajo podatke o opažanjih tujerodnih vrst. Tako so prek te aplikacije do julija sporočili preko 450 podatkov o opažanju navadne barvilnice. O večjih sestojih poročajo predvsem iz Dolenjske, Štajerske in osrednje Slovenije, ponekod že potekajo prizadevanja za zatiranje.
Navadna barvilnica je strupena za ljudi in živino. Že manjša količina zaužitih jagod lahko namreč vodi v zastrupitev ali celo smrt. Ena rastlina navadne barvilnice proizvede približno 32.000 semen, ki so kaljiva do 40 let, v okolico pa jih razširjajo tudi ptice. V ugodnih razmerah navadne barvilnice oblikujejo goste sestoje in zastrejo gozdna tla, zato druge rastline ne morejo vzkliti, so pojasnili v projektni ekipi.
“Ker je s tem močno ovirano pomlajevanje gozdov, lahko navadna barvilnica povzroči tudi veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Nujno moramo začeti z ukrepi odstranjevanja navadne barvilnice, sicer se bo njeno širjenje nadaljevalo, škoda pa bo hitro naraščala,” so opozorili.
Navadno barvilnico je sicer ob ustreznem ukrepanju mogoče obvladovati. Rastline se odstranjuje od maja do avgusta, jesenski čas pa je manj primeren, saj takrat plodovi že dozorijo in jih lahko ob premikanju rastlin še bolj razširimo.
Najučinkovitejša metoda je izkopavanje, pri čemer je treba poleg nadzemnega dela odstraniti še najmanj pet centimetrov korenine. Rastline se lahko tudi puli, a se deloma obrastejo, zato je treba to ponoviti najmanj dvakrat v rastni sezoni. Ukrepe je običajno treba ponavljati več let. Košnja medtem ni primerna za zatiranje, saj le za krajši čas prepreči cvetenje in plodenje, že v naslednjem letu pa si rastline opomorejo in ponovno zacvetijo.
Odstranjene rastline se lahko kompostira in jih prepusti naravnemu razkroju. Če so plodovi blizu zrelosti, je treba kup prekriti s folijo. Pri odstranjevanju je treba poskrbeti tudi za varnost, saj je navadna barvilnica strupena in lahko rastlinski sok prek ranic v koži prehaja v kri, zato je treba pri delu uporabljati rokavice. “Nosečnice se morajo izogibati vsakega stika z rastlino, saj lahko povzroči splav,” so dodali.
Ekipa projekta tako poziva lastnike zemljišč, da so pozorni na pojav navadne barvilnice in da v primeru najdbe čimprej začnejo z izvajanjem ukrepov za zatiranje.
