Na Trgu svobode pred vinagovo kletjo pravkar poteka uvertura v martinovanje, četrti Špricer fest. Kot že ime pove, se vse vrti okoli najstarejšega štajerskega koktalja tisočerih imen - špricerja, špricarja, gemišta, mišunga ali, kot pravi slovar slovenskega knjižnega jezika, ki ga v tem primeru nihče ne upošteva, brizganca. Organizator, Društvo svetega špricerja, ki svoj dogodek dojema kot "poduhovljen produkt", je pripeljalo dvanajst štajerskih vinarjev in glasbene skupine, tokrat prvič v Maribor, kjer je celo vreme v stilu dogodka - hladno (in mokro) kot špricer. "Povezati želimo lokalne vinarje, domače družinske kleti, okušati sveto kapljico ob dobri glasbi, prijetni družbi, dobri ‘papici‘, seveda v zmernih količinah, kajti kultivirano pitje je naš namen. To je tisto obratno martinovanju - bolj je pomembno okušanje, spoznavanje domačih vin, kulinarike in folklore," je pojasnil Vlado Miljković iz društva, nastalega iz facebook skupine entuzijastov špricerja, ki danes šteje okoli 2500 podpornikov, pri čemer so v društvu prepričani, da je skupina še veliko širša, saj ima "veliko prikritih članov". In kakšen sploh je pravi štajerski špricer? "Vino mora biti sveže, s sadno noto pitno, dobro. Najbolj primerno je suho ali polsuho, primerno mora biti tudi ohlajeno in zmešano z radensko," je razložil Gregor Tašner, iz kleti Jeruzalem-Ormož, ki je za klasično razmerje vina in mineralne vode ena proti ena, čeprav je prava formula v resnici stvar individualnega okusa. Deseta mariborska vinska kraljica Katja Šerbinek denimo prisega na razmerje, ki gre v prid vinu, ker "špricer pač mora biti malo bolj močen". Pivcev te osvežilne mešanice je sicer na dogodku bolj malo, saj je večino pregnal dež. Ostali so najbolj zagriženi "špricerljubci", ki se pri vprašanju, kdaj se špricer najbolj prileže, delijo na dva tabora. Prvi pravi, da od kosila naprej, drugi pa, da je v Mariboru vsak dan, ki se ne začne z špricerjem ob devetih zjutraj, izgubljen.Maribor