Francija in Japonska nameravata zbrati koščke Marsove lune in jih prinesti nazaj na Zemljo, so sporočili iz francoskega Nacionalnega centra za vesoljske študije (CNES). Projekt raziskovanja Marsovih lun bi poslal prvo sondo leta 2024, ki bo namenjena na Phobos, največjo in najbližjo od obeh lun, ki krožita okoli rdečega planeta. Pariz in Tokio sta v ponedeljek podpisala uvodni dogovor in bosta do konca leta sprejela dokončne odločitve, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik CNES Jean-Yves Le Gall. "To je zelo pomembna misija, ker bo to, poleg Lune, prvi vzorec planetovega satelita, ki bi ga pripeljali nazaj na Zemljo," je dodal. Rahlo jajčasta luna Phobos meri v premeru 27 kilometrov. Z analizo strukture bi lahko ugotovili več o njenem izvoru. Ena teorija pravi, da je luna v resnici asteroid, ki se je ujel v gravitacijski objem Marsa. Druga pa, da je materija, ki je ostala ob nastanku rdečega planeta. Pristanek na Phobosu bo pripomogel tudi k opazovanju Marsa, saj bo ta oddaljen le 6000 kilometrov. Je pa lažje pristati na Marsovi luni, kot na planetu samem. "To bi moralo biti dvakrat lažje, saj sondi ne bo potrebno prodreti atmosfere Marsa," je povedal Le Gall. Japonski partner v projektu je japonska agencija za raziskovanje vesolja. Phobos je vsako stoletje dva metra bližje Marsu. Znanstveniki predvidevajo, da bo luno razneslo čez 30 do 50 milijonov let. Rusija je leta 2011 že poslala sondo na Phobos, a je ta razpadla. Leta 2020 pa nameravata Evropa in Rusija v okviru misije ExoMars na četrti planet od Sonca poslati robotizirano vozilo, ki bo iskalo sledi življenja na Marsu - preteklega ali sedanjega. Rdeči planet že tri leta raziskuje ameriško robotizirano vozilo Curiosity. Američani sicer načrtujejo v prihodnjih desetih do 15 letih na Mars poslati tudi prvo človeško posadko.