V preteklih 30 letih, odkar se ukvarjam s proučevanjem zračnega prometa, sem proučil niz inovativnih projektov. Nekateri med njimi so bili uspešni, velika večina ne. Med prvimi sta vsekakor projekta podjetij Ryanair in EasyJet, ki sta leta 1995 začela poslovati s po dvema starima boeingoma 737-200 in konceptom nizkocenovnih letalskih prevozov, ki se je zdel noro avanturističen, vendar niti malo realen projekt s prihodnostjo. Ne pozabite, da je leta 1995 samo neznaten odstotek ljudi uporabljalo računalnike, internet je bil v povojih. Prav zato se veliki akterji niso ozirali nanj, kajti bili so prepričani, da bo tako “neracionalen” projekt propadel sam od sebe. Toda ko so spoznali, da se dogaja ravno nasprotno, da je projekt vizionarski, da ima neverjetne potenciale in da se širi kot kuga, ni bilo več načina, da bi ga preprečili. Rezultat projekta so bile izstrelitev Ryanaira in EasyJeta med pet največjih letalskih prevoznikov v Evropi (Ryanair je bil letos na prvem mestu, prehitel je celo skupino Lufthansa) in korenite spremembe v evropskem zračnem prometu. Hkrati so bili največji med največjimi prisiljeni popolnoma spremeniti svoj koncept evropskih linij in ga prilagoditi konceptom Ryanaira in EasyJeta. Vse to bi lahko leta 1995 preprečili že z majhno intervencijo in neznatnimi sredstvi. Toda ob teh nekaj inovativnih, uspešnih in vizionarskih projektih je bilo na tisoče takih, ki niso uspeli, saj so bili pravzaprav popolnoma zgrešeni in so povzročili velike finančne izgube. Po dogovoru s portalom Tango Six iz Beograda, ki se specializirano ukvarja z letalskim in letališkim trgom, objavljamo njegovo poglobljeno analizo načrtov novih lastnikov mariborskega letališča. Besedilo novinarja Alena Sčurića smo z dovoljenjem odgovornega urednika portala le nekoliko skrajšali in priredili. Ocenjujemo, da je v njem veliko relevantnih informacij in interpretacij, ki postavljajo pomemben okvir za celotno zgodbo o premikih na mariborskem letališču, o katerih smo v Večeru podrobno
