Nadzorniki družbe Slovenski državni gozdovi so na ustanovni seji za predsednika nadzornega sveta izbrali Pavla Brgleza, nekdanjega glavnega direktorja Lesnine. Ta je vesel, da je vlada prekinila desetletno agonijo v gozdnolesni verigi, in želi, da na tem področju postanemo primerljivi s severnimi sosedi, da bo panoga dajala dobiček in zaposlitve. Po današnji seji seji je Brglez izpostavil, da ima po novem gozdnolesna veriga v Sloveniji osnovo, da začne na novo in da tudi naša država postane primerljiva s severnimi sosedi, ki jim gre dobro. “Ne samo finančno pozitivno, pač pa da dejansko daje nove zaposlitve,” je dodal. Ob tem je spomnil, da v gozdnolesni panogi ostajajo dela, ki so profesionalna in tudi dobro plačana. Izpostavil je, da nam manjka predvsem teh delovnih mest. Nadzorniki so se danes predvsem konstituirali, o vsebini pa se bodo pogovarjali naslednjič, najverjetneje se bodo zbrali že v roku 10 dni. Brglez v panogi kot glavni problem izpostavlja neorganiziranost. Prepričan je, da je treba začeti na novo in da bodo tako državni gozdovi postali primer dobre prakse tudi za ostale gozdove. “Tu je treba začeti, s strokovnim delom narediti primere uspešne prakse,” je še dejal Brglez. Seje se je udeležil tudi pristojni minister Dejan Židan, ki je izpostavil predvsem cilje države, ki so vezani na učinkovitost panoge, tudi ekonomsko, dela pa morajo biti naravnana trajnostno in sonaravno. “Želimo, da dobijo dodatno delo tudi hribovske in gorske kmetije, da bodo lahko živele in se razvijale. Država pa bo preverjala tudi učinkovitost ciljev,” je dejal. Po novem se 20 odstotkov letne gozdne sečnje, torej realizacije, steka v gozdni sklad, iz katerega se financirajo nekatera nujna opravila v gozdu. “Na začetku bo tega okrog 10 milijonov evrov, čez čas pričakujemo okoli 14 milijonov evrov. Družba mora delati z dobičkom, v prihodnje bo tega dobička okrog 10 milijonov evrov, lahko tudi več. Vsaj pol tega dobička pričakujemo, da se bo steklo v proračun,” meni minister. Obe
