Gospodarska zboranica Slovenije je sporočila, da bo naša država utrpela udarec predvsem zaradi nekoliko manjše rasti povpraševanja na glavnih izvoznih trgih, saj naj bi se poslovni optimizem v Evropi zmanjšal. Tudi manjša kupna moč britanskih turistov naj bi po oceni GZS v Sloveniji znižala turistični izkupiček za okoli 20 mlijonov evrov. Tesen izid referenduma je presenetil finančne trge, saj so finančni udeleženci in stavnice v precej večji meri ocenjevali, da se bodo Britanci odločili ostati v EU. Temu so pripisali kar 4-krat večjo verjetnost od odhoda. Generlni direktor GZS Samo Hribar Milič je ocenil odločitev Britancev kot presenetljivo in posvaril, da nikakor ne smemo dopustiti, da se EU zaradi tega ekonomsko zapira, saj prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile ostaja temeljni postulat uspešne ekonomske skupnosti. “Prepričan sem, da je možen uspešen dogovor za ohranitev teh svoboščin,” je poudaril prvi mož GZS. Ključna dilema: Kako naprej Ekonomist dr. Jure Stojan, direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve v Ljubljani, sicer doktorant z univerze v Oxfordu, pravi, da je to je rezultat, ki smo se ga vsi po malem bali, in ga tudi po svoje pričakovali. “Nedvomno je jasno, da so tudi Britanci kljub svoji tradiciji demokracije zelo razcepljeni. Čeprav je razlika dobrega milijona dovolj jasna, da bo referendumski rezultat obstal, pa vendarle kaže, kako se je angleška družba v zadnjih letih razklala. Poudarek je na angleški, kajti Škoti in Severni Irci so podprli članstvo v EU. V Angliji pa se je podpora evropski integraciji omejila na širši London,” pojasnjuje nekdanji angleški podiplomski študent. Zanimivo se Stojani zdi, da je bila referendumska kampanja še en dokaz, da ekonomska računica izgublja osrednje mesto v politiki in da se vračajo čustva, identiteta, nacija in podobni koncepti. “Ključna dilema pa bo, kako naprej,” pojasnjuje Stojan, saj si bodo ostale evropske države prizadevale, da bo ločitev čim bolj boleča. “Ustvariti
